Tak je odziv zunanjega ministra Karla Erjavca na v četrtek sprejeto resolucijo avstrijskega parlamenta, ki avstrijskemu zunanjemu ministrstvu nalaga, naj poskrbi za spremembo statusa nemško govoreče skupnosti v Sloveniji v nemško manjšino.

Avstrija si že dalj časa prizadeva, da bi približno 2.000 pripadnikov nemško govoreče skupnosti v Sloveniji uživalo status nemške narodne manjšine. O tem se je avstrijska zunanja ministrica Karin Kneissl z Erjavcem pogovarjala tudi na uradnem obisku v Ljubljani pred dvema mesecema. Zdaj pa je Kneisslova dobila nalogo, da poskrbi za uresničitev tega predloga, ki ga ji je naložil avstrijski parlament, ki je na predlog ljudske stranke in svobodnjakov sprejel resolucijo o ureditvi tega vprašanja.

Nemško govoreča skupnost ima z zakonom določene pravice
Italijanska in madžarska narodna manjšina sta v Sloveniji zaščiteni z ustavo, nemško govoreča skupnost, ki ne živi na strnjenem območju, pa ima z zakonom določene pravice, od uporabe jezika do izvajanja kulturnih dejavnosti, Slovenija pa jim namenja tudi finančna sredstva za to. Minister Erjavec ustavnih sprememb ne načrtuje: "Reči moram, da je želja, da bi v okviru zakona še več pozornosti dali tudi vsem drugim skupnostim, zlasti v smislu večjih finančnih sredstev, da bi lahko izvajali različne dejavnosti."

In še njegov odgovor na očitek, da ima slovenska manjšina na avstrijskem koroškem več pravic kot nemška skupnost v Sloveniji: "Moja ocena je, da to stališče avstrijskih poslancev ni točno in pravilno."
Status slovenske manjšine ureja avstrijska državna pogodba, ki pa kljub izboljšanemu položaju koroških Slovencev v zadnjem obdobju po ministrovi oceni še vedno ni realizirana v celoti.