Na Brdu pri Kranju se je začel 20. redni posvet slovenske diplomacije, ki bo trajal do srede. Udeležuje se ga 50 slovenskih veleposlanikov in vodij predstavništev ter okoli 80 drugih visokih slovenskih diplomatov. Posveta se je poleg Erjavca in Cerarja udeležil tudi nekdanji predsednik in slovenski kandidat za generalnega sekretarja Združenih narodov Danilo Türk.

Zunanji minister je v svojem nagovoru izpostavil, da "mednarodni odnosi že dolgo niso bili tako zapleteni" in da so pred slovenskimi diplomati številni pomembni izzivi. Hkrati je poudaril, da so preteklo leto številni dogodki in procesi pomembno spremenili politični, varnostni in geostrateški položaj v regiji, Evropi in v svetovnem merilu.

"Iz finančne in gospodarske krize, o kateri smo govorili v preteklih letih, smo žal prešli v varnostno krizo," je dejal minister in med novimi grožnjami, ki se pojavljajo, izpostavil predvsem teroristično skupino Islamska država. "Teroristični napadi v osrčju Evrope so nam pokazali, da naša varnost ni sama po sebi umevna," je povedal.

S politično voljo do sprememb
Dogovor o iranskem jedrskem programu, sprejetje svetovne razvojne agende do 2030 in decembra sprejet pariški sporazum o podnebnih spremembah je Erjavec izpostavil kot bolj pozitivne dogodke preteklega leta, ki so pokazali, da se da s pravo politično voljo marsikaj doseči.

"V tem duhu morata še naprej delovati tudi slovenska zunanja politika in diplomacija: se z vso resnostjo odzivati na grožnje in izzive, obenem pa vedno iskati poti za dialog, za drugačne rešitve in za pozitivne premike," je Erjavec naložil diplomatom.

Erjavec poudarja, da zagotovilo stabilnosti in varnosti še naprej ostaja EU, znotraj katerega mora Slovenija igrati dejavno vlogo. Zavzel se je tudi za krepitev skupne zunanje in varnostne politike EU-ja ter krepitev odnosov s sosednjimi državami. Izrazil je optimizem, da se bodo z novo hrvaško vlado okrepile tudi priložnosti za reševanje odprtih vprašanj z južno sosedo. Ob tem je poudaril, da si Slovenija prizadeva za verodostojen arbitražni postopek, ki mora privesti do rešitve mejnega spora.

Soočanje s prebežniško krizo med prioritetami diplomacije
Med dejavnostmi, ki čakajo tudi slovensko diplomacijo v novem letu, je izpostavil predvsem soočanje s prebežniško krizo, s katero se je Slovenija po njegovem mnenju mnenju do zdaj dobro soočala. "Zlasti Avstrija, Nemčija in Nizozemska, pa tudi Evropska komisija so Slovenijo za njeno ravnanje in odzivanje pohvalile in jo večkrat izpostavile kot primer dobre prakse," je povedal.

Prebežniško krizo je v svojem nagovoru izpostavil tudi premier Miro Cerar. Ta je v povezavi z reševanjem prebežniške krize opozoril, da "prevelik in nenadzorovan tok neregularnih migrantov v države EU-ja neizogibno vodi v dezintegracijo držav članic EU-ja in posledično institucij EU-ja". Zato je po njegovih besedah vprašanje reševanja te krize hkrati vprašanje obstoja EU-ja.

"Naša absolutna prednostna naloga je ohranitev schengenskega prostora in Slovenije v njem. Zato smo in bomo še naprej ustrezno ukrepali," je dejal Cerar.

Cerar si želi dobrih odnosov s Hrvaško
Kot je povedal, je Unija sicer dosegla napredek pri reševanju prebežniške krize, vendar je treba najprej ustaviti "neregularni tok migrantov", tudi z "lastnimi ukrepi za učinkovitejši nadzor meje s Hrvaško", je poudaril Cerar in dodal, da je sodelovanje s Hrvaško pri obvladovanju migracij težavno. "Če bi bilo drugače, ne bi bilo potrebe za takšno ukrepanje, vključno s postavljanjem začasnih tehničnih, tudi žičnih ovir," je povedal. Čeprav si želi dobrih odnosov s Hrvaško, bo zato potrebna politična volja na obeh straneh, je dodal.

Spomnil je tudi, da se letos pričakuje odločitev arbitražnega sodišča glede meje med državama. "Zaupamo sodišču, da bo svoje delo nadaljevalo objektivno in nepristransko ter izdalo razsodbo, zavezujočo za obe strani," je dejal Cerar in izrazil upanje, "da bo tudi na hrvaški strani prej ko slej prevladalo spoznanje, da je to najučinkovitejši način za začetek novega, boljšega poglavja v naših medsebojnih odnosih".