Na današnji tiskovni konferenci, na kateri je predstavil dejavnosti ministrstva v prvih mesecih mandata vlade, je Erjavec dejal, da je ameriški veleposlanik Joseph Mussomeli sicer zagotovil, da ZDA v Sloveniji ne prisluškujejo. "Je pa rekel, da bo to še enkrat preveril. Tega odgovora še nimamo," je pojasnil minister. Prihodnji teden bo potekalo zasedanje evropskih zunanjih ministrov, zato Erjavec pričakuje, da bo visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Catherine Ashton "iz prve roke" podala "temeljito informacijo" o tej zadevi.

Glede primera Edwarda Snowdna, nekdanjega analitika ameriške agencije NSA, ki je na begu, saj je javnosti posredoval informacije o ameriškem programu nadzora nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami, pa je Erjavec dejal, da "ne verjame", da bi Slovenija zapirala svoj zračni prostor oziroma da Slovenija tega "gotovo" ne bi storila. Dodal je, da bi Snowden za azil v Sloveniji lahko zaprosil le, če bi bil že v Sloveniji. Na vprašanje, ali je Slovenija iz Bruslja v povezavi s Snowdnom prejela kakršna koli navodila, je Erjavec poudaril, da navodil ni bilo.

Skupno pismo Slovenije in Hrvaške za Basel
Erjavec je veliko govoril o odnosih s Hrvaško in spomnil, da sta s hrvaško kolegico Vesno Pusić v petek uskladila vsebino skupnega pisma za Banko za mednarodne poravnave v Baslu, v katerem sta banko zaprosila za podporo pri nadaljevanju pogajanj držav naslednic o vprašanju prevzema jamstev SFRJ-ja za stare devizne vloge v okviru nasledstva. To pismo je bilo poslano danes.

"Pismo za Basel zadeva samo prenesene vloge, saj je tudi memorandum sklenjen samo za prenesene vloge," je pojasnil Erjavec, v povezavi s preostalimi vlogami pa bo "te dni" poslal pismo drugim ministrom za zunanje zadeve držav naslednic, naj se nadaljujejo pogajanja v smislu reševanja nasledstvenih vprašanj po dunajskem sporazumu o nasledstvu.

Erjavec sicer ne misli, da Hrvaška pri vprašanju prenesenih vlog Ljubljanske banke zavlačuje. Kot bistveno za Slovenijo je izpostavil, da je bilo s podpisom memoranduma o Ljubljanski banki preseženo stališče Hrvaške, da pri tej zadevi ne gre za meddržavno zadevo in za nasledstveno vprašanje, ampak za civilno zadevo, ki se rešuje pred hrvaškimi sodišči.

Stališče Slovenije je, da "do rešitve v okviru nasledstvenih vprašanj sodni postopki ne bi smeli teči", je dejal minister. "Če bodo tekli, mi teh sodb ne bomo spoštovali kot sodbe, ki bi bile v skladu z dunajsko pogodbo in memorandumom."

Nataša Vodušek bo odpuščena
Na MZZ-ju so začeli postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi za Natašo Vodušek, nekdanjo slovensko veleposlanico v Sarajevu, ki je bila pravnomočno obsojena zaradi povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri je bil huje ranjen en človek. Nataša Vodušek je nesrečo zakrivila vinjena. Erjavec je pojasnil, da ji delovno razmerje preneha zaradi te obsodbe.

"Nekateri pravniki zunaj MZZ-ja imajo drugačno stališče, ampak kot minister sem dolžan spoštovati stališče, ki ga je pripravila naša strokovna služba," je dejal Erjavec in dodal: "Dejstvo je, da je bila obsojena, zato ji na podlagi zakona preneha delovno razmerje."

Slovenija podpira balkanske države na poti proti EU-ju
Erjavec je poudaril, da je Slovenija podpirala Srbijo in Kosovo na njuni poti proti EU-ju, podpira pa tudi Makedonijo, ki pa na tej poti "ne napreduje tako, kot bi si želeli", saj se ukvarja z vprašanjem imena. "Sem pa optimist, da bodo našli kompromisno rešitev," je pojasnil minister.

Ministrstvo je pripravilo tudi izhodišča za novo zunanjepolitično strategijo Slovenije, ki so bila na odboru DZ-ja za zunanjo politiko "ocenjena kot dobra osnova za začetek širše razprave", je še izpostavil minister Erjavec.