Bolivijskemu predsedniku Evu Moralesu so v domovini pripravili topel sprejem. Foto: EPA
Bolivijskemu predsedniku Evu Moralesu so v domovini pripravili topel sprejem. Foto: EPA
Pred francoskim veleposlaništvom v Boliviji so protestniki zažigali francoske zastave. Foto: EPA
Bolivijski predsednik je bil na dunajskem letališču več kot 13 ur. Foto: EPA
Boliviji so podporo izrazile nekatere južnoameriške države. Foto: EPA

Francoski zunanji minister Laurent Fabius je v telefonskem pogovoru bolivijskemu kolegu Davidu Choquehuancaju zagotovil, da Pariz ni nameraval zavrniti preleta letala bolivijskega predsednika Eva Moralesa nad Francijo. Poudaril je, da je bil prelet odobren takoj, ko je bilo potrjeno, da je na letalu Morales. To je zatrdil tudi francoski predsednik Francois Hollande, ki je pojasnil, da je "prihajalo do protislovnih informacij" o tem, kdo je na letalu.

Morales se je namreč vračal z vrha držav, ki izvažajo zemeljski plin, v Moskvi. Zaradi informacije, da naj bi bil na letalu nekdanji analitik ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden, je moral pristati najprej v Španiji, saj mu Portugalska ni dovolila pristanka, da bi natočili gorivo, in potem še na Dunaju. Na dunajskem letališču je bilo letalo dobrih 13 ur.

Bolivija vložila pritožbo
Bolivija je zaradi incidenta pri Združenih narodih (ZN) že vložila pritožbo, kmalu naj bi sledila še pritožba pri visokem komisarju ZN-a za človekove pravice. Po mnenju bolivijske vlade je šlo za kršenje mednarodnih pravic, ki je ogrozilo življenje predsednika.

V kratki izjavi na letališču pri La Pazu je predsednik Morales dejal, da bi se nekatere evropske države morale osvoboditi severnoameriškega imperija in da se jih oni ne bojijo, saj so dostojanstven in suveren narod.
EU ne bo dajal izjav
Evropska komisija je v sredo zaprtje zračnega prostora označila za nacionalno zadevo posameznih držav EU-ja, zato glede tega ne bo dajala nadaljnjih odzivov

Odzval se je tudi slovenski evropski poslanec Ivo Vajg, ki je na Twitterju dogodek označil za "mednarodni terorizem". Dejal je tudi, da bi morala Slovenija razmisliti, da bi Snowdnu ponudila politični azil.

"Dogodek ponižujoč za južnoameriški kontinent"
Burne so bile tudi reakcije v Boliviji, kjer so ljudje protestirali pred francoskim veleposlaništvom. Vanj so metali kamenje in sežigali francoske zastave. Neki poslanec pa je celo zahteval izgon veleposlanikov držav, ki so zaprle zračni prostor.

Ostro so se odzvali tudi nekateri voditelji južnoameriških držav. Argentinska predsednica Cristina Fernandez de Kirchner je dogodek označila kot "ponižujoč". "Pa ne le za našo sestrsko državo, ampak za celoten južnoameriški kontinent."

Venezuelski predsednik Nicolas Maduro je na Twitterju zapisal: "Evu izražam solidarnost, Venezuela pa se bo z vsem spoštovanjem odzvala na nevarno, nesorazmerno in nesprejemljivo agresijo".

Podobnega mnenja sta bila tudi ekvadorski predsednik Rafael Correa in brazilska predsednica Dilma Rousseff.

Katera država bo Snowdnu odobrila azil?
Bolivijsko zunanje ministrstvo je v sredo sporočilo, da so od ZDA prejeli zahtevo za izročitev Snowdna, če bi bil na njihovem ozemlju. Dodalo je, da gre za nezakonito in neutemeljeno zahtevo, ki jo bodo takoj in odločno zavrnili. Edward Snowden je prošnjo za politični azil poslal na 21 tujih veleposlaništev v Moskvi. Večina držav mu je prošnjo za politični azil zavrnila.

Prisluškovali ekvadorski ambasadi
Ekvadorska vlada je sporočila, da so v prostorih ekvadorske veleposlanice v Londonu v električni vtičnici odkrili prisluškovalno napravo. Zunanji minister Ricardo Patinno je dejal, da so prisluškovalno napravo našli junija, ko so električarji na veleposlaništvu opravljali splošni pregled.

Namen naj bi bil prisluškovati ekvadorski veleposlanici Ani Alba. Ustanovitelj Wikileaksa Julian Assange, ki mu ekvadorsko veleposlaništvu v Londonu nudi politični azil, biva in dela v drugem prostoru, piše Guardian.

Prisluškovalna naprava je delovala na sistemu kartice sim, ki si jo lahko aktiviral s telefonskim klicem z mobilnega ali stacionarnega telefona.