Analitik Laris Gaiser je prepričan, da še vedno ne dojamemo razlogov krize in kako jo je treba upravljati, in politiki so jo napačno upravljali. Grki so bili delno grešni kozel, in ko so prišli v evroobmočje, je začel finančni svet "streljati" nanjo in je bil tudi v zadnjem času obilno poplačan.
Po mnenju Boruta Pahorja bo Grčija očitno končala med t. i. sredozemskimi državami in ima nizko reformno sposobnost. Dodal je, da bomo v EU-ju imeli države, ki se bodo lahko zadolževale za spodbujanje gospodarstva, in države, ki bodo najemale posojila za preživetje. Ključno politično vprašanje je dokapitalizacija obeh največjih bank.
Karl Erjavec se je pri tem strinjal s Pahorjem in dodal, da ta grška vlada ne bo dolgo zdržala. Grčija ne more več zagotavljati denarja za plače, šolstvo, zdravstvo, in če ne bo izvedla reform, ji grozi sesutje, je dodal. "V Grčijo smo vložili že 380 milijard evrov, pa se še vedno ni nič spremenilo," je dejal.
NLB ni ideološko vprašanje, je dejal, ampak vprašanje preživetja, in če do konca leta nekaj ne naredimo, bomo imeli še velike težave. Vlagatelji pa se NLB-ja ogibajo, saj ni več česa vzeti iz njega, je dejal.
Kaj nam je res v interesu?
Evropski poslanec Ivo Vajgl je povedal, da Slovenija nima več realnega sektorja in da bi se morali osredotočiti na tiste dele gospodarstva, kjer smo dobri, in jih še naprej razvijati. Znova bi morali torej vzpostaviti realno proizvodnjo, je poudaril.
Analitik Andraž Grahek je izpostavil, da smo v podobnem položaju kot Grki in bi morali nemudoma začeti izvajati reforme. Anže Burger, ekonomist, je izrazil mnenje, da za Grčijo fiskalna politika, ki se je vodila iz Frankfurta, ni bila ustrezna, saj je bila preohlapna, imela je močno predimenzioniran javni sektor, hkrati pa je imela prenizko konkurenčnost. Rešitev vidi samo v gospodarski rasti, ki pa mora biti osnovana na dolgoročno usmerjenih reformah. "Konec je esspreso finančnih vložkov," je dejal.
Grčija ni edini ali največji evropski bolnik
Zdi se, da bosta julij in avgust, ko večina Grkov odide na dopust, samo odmor pred drugim polčasom. Četrtfinalni obračun med Nemčijo in Grčijo pa v Grčiji že dobiva epske razsežnosti.

Češ, Nemce, ki so krivi, da moramo varčevati, lahko končno premagamo. Vendar - ali so res Nemci krivi za grške težave? Kaj bo s Španijo, četrtim največjim evropskim gospodarstvom, ki je sicer že zaprosila za 100 milijard evrov posojila, s katerim želi reševati lastne banke? Se nam lahko zgodi dominoučinek, ki bo odnesel evro in katerega posledice bo čutila tudi Slovenija?

Ob tem pa se tudi na slovenski levici oprijemajo ideje francoskih socialistov, da iz krize lahko izidemo predvsem z gospodarsko rastjo, se pravi s trošenjem. To bi lahko skrhalo tudi nosilno os med Nemčijo in Francijo. V Pogledih Slovenije v živo iz Aten, Pariza, Madrida in Berlina.