Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson, ki je pred tem izpostavila, da se je v Unijo zaradi vojne v Ukrajini zateklo že okoli milijon beguncev in da se je treba pripraviti na prihod več milijonov ljudi, je odločitev opisala kot "zgodovinsko".
Notranji ministri so se soglasno strinjali o aktiviranju direktive oziroma mehanizma o začasni zaščiti, sprejeli so kompromisni predlog, pa je povedal slovenski notranji minister Aleš Hojs. "Višegrajske države ne nasprotujejo kompromisnemu predlogu," je dejal.
Pred tem je vodja kabineta madžarskega premierja Viktorja Orbana Gergely Gulyas namreč dejal, da višegrajska četverica, v kateri so poleg Madžarske še Češka, Poljska in Slovaška, ne podpira predloga Evropske komisije, v skladu s katerim bi begunci iz Ukrajine ob prihodu v EU samodejno dobili dovoljenje za bivanje, s tem pa tudi dostop do zaposlovanja, socialne pomoči in namestitve za največ tri leta. Ob tem je Gulyas še dejal, da bo Madžarska podelila status begunca vsakomur, ki beži iz Ukrajine.
Tiskovni predstavnik češke vlade je dejal, da notranje ministrstvo razpravlja o tem, slovaška in poljska vlada pa nista bila dostopni za komentar madžarskih navedb. Glede na besede Aleša Hojsa pa je kompromisni predlog sprejemljiv tudi za te države.
Večina Madžarov v Ukrajini ima dvojno državljanstvo
Gulays je še dodal, da pripadniki madžarske manjšine, ki prihajajo iz Ukrajine, ne bodo dobili statusa begunca, ker bodo na Madžarskem deležni pomoči, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. To naj bi po navedbah agencije APA nakazovalo, da si Budimpešta prizadeva za svojo rešitev vprašanja beguncev. Po pisanju madžarskih medijev ima sicer večina beguncev, ki na Madžarsko pridejo iz Zakarpatja, dvojno državljanstvo, madžarsko in ukrajinsko, ali veljavno dovoljenje za bivanje na Madžarskem, tako da sploh ne potrebujejo statusa begunca.
Sprejet kompromisni predlog, kaj določa?
V kompromisnem predlogu po Hojsovih besedah jasno piše, kdo bo upravičen do začasne zaščite z vsemi pravicami, in sicer se bo ta zagotovila ukrajinskim državljanom, tistim, ki so bili že v Ukrajini begunci, in tistim, ki so v Ukrajini bivali na podlagi dovoljenja za delo, je pojasnil slovenski minister.
Predlog Evropske komisije po njegovih navedbah ni bil tako jasen. Zdaj jasno piše, da začasna zaščita velja za Ukrajince in za tiste neukrajinske državljane, ki so jim zaščito ali dovoljenje za bivanje v Ukrajini dodelili pred 24. februarjem letos, je pojasnil Hojs.
Ob tem lahko vsaka članica Unije po njegovih navedbah za begunce poskrbi tudi na svoj način, vendar pa pri tem ne sme zniževati ravni zaščite, ki jo določa evropska zakonodaja.
Hojs je pri tem povedal, da je nezadostna jasnost glede upravičencev do začasne zaščite poleg višegrajskih držav motila tudi Slovenijo, Avstrijo in nekatere druge države. Zdaj pa je to usklajeno do te mere, da je sprejemljivo za vse, je dejal.
Pričakuje se, da bodo članice Unije ukrep sprejele v nekaj dneh, je povedal Hojs.
Število beguncev hitro narašča
Število beguncev iz Ukrajine v Uniji sicer strmo raste. Medtem ko se je v nedeljo govorilo o številki 300.000, je komisarka danes (četrtek) govorila že o milijonu.
Tudi v Sloveniji se po Hojsovih besedah močno krepi interes Ukrajincev za zaščito. Samo v prvih dveh dneh tega meseca so zaznali izraženo namero okoli 90 ljudi za prošnjo za mednarodno zaščito. Prijav bivanja je bilo od začetka leta 2500, samo v prvih dveh dneh tega meseca okoli 600.
Minister je ob tem pojasnil, da čeprav nikogar nikamor ne podijo, velika večina Ukrajincev, ki vstopijo v Slovenijo, želi naprej k sorodnikom ali znancem, zlasti v Italijo, nekateri pa tudi v Španijo in Francijo.
O dodatni finančni pomoči Ukrajini ministri danes niso govorili, so pa govorili o krepitvi finančnih sredstev za članice v okviru mehanizma začasne zaščite za begunce iz Ukrajine. "Sredstva bo treba precej povečati," je dejal Hojs.
Izjema od dublinske uredbe
O premeščanju beguncev med članicami Unije po ministrovih besedah za zdaj niso govorili, so pa danes ob dogovoru o začasni zaščiti sprejeli politično izjavo, ki dopušča odstopanje od dublinskega sistema, po katerem je za obravnavo prošnje za azil pristojna članica, kjer je oseba prvič vstopila v Evropsko unijo.
Hojs je ob tem pojasnil, da ne gre za spremembo zakonodaje. Gre za to, da so se zavezali, da če nekdo pride na Poljsko in zaprosi za azil ter se nato premesti v Nemčijo, ne bo zahteve po njegovi vrnitvi, je ponazoril minister.
Kaj je direktiva o začasni zaščiti
Hojs je še povedal, da jim je ukrajinski kolega v virtualnem nagovoru opisal stanje v državi in povedal, da Rusi trenutno ne dovolijo humanitarnih koridorjev in pomoči Rdečega križa, ter da je poudaril, da potrebujejo nadaljnjo pomoč Unije, zlasti učinkovitejše humanitarne koridorje.
Direktivo o začasni zaščiti iz leta 2001 je Unija sprejela v odziv na takratno množico beguncev iz BiH-a in s Kosova zaradi vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Uporabila je ni še nikoli.
Direktiva določa ravnanje v primeru množičnega nenadnega prihoda razseljenih oseb iz določene države. Beguncu s kriznega območja zagotavlja pravico do takojšnje vsesplošne začasne zaščite v članici Unije brez odobrene prošnje za azil.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje