Dobrih 38 odstotkov anketiranih Slovenk in Slovencev je kot največji izziv za Slovenijo navedlo zdravstveno in socialno varstvo, 29 odstotkov pa jih je navedlo brezposelnost. Na ravni EU-ja pa 46 odstotkov anketiranih Slovenk in Slovencev vidi terorizem kot največji izziv, tri odstotke manj anketirancev pa menil, da je najpomembnejši izziv za EU-ju priseljevanje.

Kar 64 odstotkov Slovencev je glede prihodnosti EU-ja optimističnih, dobra tretjina vprašanih pa je pesimističnih. Evropejci so v povprečju nekoliko bolj črnogledi, saj jih je glede prihodnosti EU-ja 57 odstotkov optimističnih, 37 odstotkov pa je pesimistov. Slovenci tudi precej bolje kot državljani drugih držav EU-ja ocenjujejo gospodarski položaj EU-ja. Skoraj dve tretjini Slovencev kondicijo evropskega gospodarstva ocenjujeta kot dobro, 29 odstotkov jih meni nasprotno. Na ravni EU-ja pa manj kot polovica vprašanih ocenjuje, da je evropsko gospodarstvo v dobrem stanju, 39 odstotkov, pa jih meni, da je v slabem stanju.

Občutek pripadnosti in neslišanosti
Večina Slovencev, 73 odstotkov, čuti občutek državljanske pripadnosti Evropski uniji, kar Slovenijo uvršča nekoliko nad povprečje na ravni Unije, kjer se je za državljane EU-ja izreklo 70 odstotkov vprašanih. Glede na stopnjo poznavanja pravic, ki jih prinaša državljanstvo EU-ja, se Slovenci uvrščajo v zgornjo polovico držav. 62 odstotkov Slovencev pozna svoje pravice iz naslova državljanstva EU-ja, med Evropejci pa se svojih državljanskih pravic zaveda 54 odstotkov vprašanih.

Državljani posameznih držav članic se zelo razlikujejo glede mnenja o tem, ali njihov glas v EU-ju šteje. Med Slovenci jih 52 odstotkov meni, da njihov glas v EU-ju ni slišan, obratno pa jih meni 42 odstotkov. V povprečju 44 odstotkov Evropejcev meni, da njihov glas šteje, polovica pa se s to trditvijo ne strinja. Večji del Slovencev, 55 odstotkov, pravi, da se ne čutijo dobro obveščeni o evropskih vprašanjih, medtem ko jih 44 odstotkov meni nasprotno. V povprečju se vprašani v EU-ju počutijo glede evropskih vprašanj še nekoliko manj obveščeni kot Slovenci.

Prost pretok državljanov najbolj cenjen
Med evropskimi pobudami in politikami so Slovenci najvišjo podporo, 87-odstotno, izkazali prostemu pretoku državljanov EU-ja, ki lahko živijo, delajo, študirajo in poslujejo kjer koli v EU-ju. Evropski gospodarski in monetarni uniji s skupno valuto evrom so izrekli 85-odstotno podporo, skupni obrambni in varnostni politiki držav članic EU-ja pa 81-odstotno podporo.

Javnomnenjska raziskava Eurobarometer je bila izvedena novembra lani na vzorcu 28.055 državljanov EU-ja, med njimi je bilo anketiranih 1.009 Slovencev.