Mestni svetniki Vallette iz Laburistične stranke premierja Josepha Muscata nameravajo vložiti zahtevo po prepovedi izrazov žalovanja za novinarko pri spomeniku velikega obleganja, saj naj bi s početjem skrunili zgodovinski spomenik, ki slavi ubranitev Malte pred Otomanskim cesarstvom iz 16. stoletja.

"To ni osebni grob, temveč državni spomenik borcem, ki so padli v velikem obleganju," je po poročanju časopisa The Times of Malta dejal mestni svetnik Ray Azzopardi in opozoril, da kazensko pravo za skrunitev spomenikov predvideva do 3.500 evrov kazni in 18-mesečno zaporno kazen.

Župan Vallette Alexei Dingli se je ob tem zavzel za pravico ljudi do spominjanja na Caruano Galizio. "Jasno je, da gre za začasno rešitev, dokler ni ustvarjen stalni spomenik. Gre za pomemben simbol, saj ugotavljamo, da svoboda ni samoumevna," je za časopis Malta Independent dejal župan, vendar dodal, da je za spomenik odgovorna vlada, in ne lokalne oblasti Vallette.

Mreža civilne družbe Malte je ta teden sprožila formalni postopek za priznanje začasnega spomenika kot tudi za postavitev ločenega spomenika v spomin na delo umorjene novinarke, ki je na svojem blogu razkrivala koruptivnost v najvišjih političnih vrstah. Sredstva za postavitev nameravajo zbrati z donacijami.

Vodja V18 proti spomeniku novinarki
Zapletlo pa se je tudi pri predlogu o novem spomeniku, saj temu ostro nasprotujejo v Fundaciji V18, ki bedi nad organizacijo Evropske prestolnice kulture. Direktor V18 Jason Micallef je napovedal, da bo uporabil vsa razpoložljiva sredstva, da prepreči postavitev spomenika Caruani Galizii v malteški prestolnici, in poudaril, da to počne tako kot vodja V18 kot tudi na osebni ravni, poroča Times of Malta.

V18 ima sicer polne roke dela s skrunitvijo več kipov, postavljenih po prestolnici v sklopu Evropske prestolnice kulture, ki uprizarjajo 13 malteških pregovorov. Neznanci so kipe polomili, porisali ali kako drugače poškodovali le nekaj ur po postavitvi, Micallef pa na svoj profil na Facebooku nalaga videoposnetke mladih v bližini kipov in oblasti poziva k preiskavi tokratnih dejanskih skrunitev.

Spomenik ubranitvi Malte
Sporni spomenik velikega obleganja je bil postavljen v čast ubranitvi Malte pred napadom Otomanskega cesarstva leta 1565 v času križarskih vojn, ki ga je zaznamovalo predvsem številčno nesorazmerje med obema vojskama. Oblast na Malti je takrat bila v rokah reda malteških vitezov, nekdaj krščanskega zdravniškega reda, ki je v 12. stoletju zdravil romarje v Jeruzalemu. V času velikega obleganja je viteze vodil Jean Parrisot de Valette, ki je po zmagi ustanovil in po sebi poimenoval malteško prestolnico.

Otomanski sultan Sulejman Veličastni je z osvojitvijo Malte nameraval začeti pohod proti Evropi, vendar mu je načrte preprečilo okoli devet tisoč malteških vitezov in civilistov, ki jim je v sklepni fazi bitke na pomoč priskočila španska vojska. Po podatkih zgodovinarjev je veliko številčnejša turška vojska štela od 35.000 do 40.000 vojakov. Štirimesečno obleganje Malte, v katerem je otok izgubil kar tretjino prebivalstva, se je končalo 8. septembra, kar je danes državni praznik Il-Vitorja (zmaga).

Spomenik velikemu obleganju, delo italijanskega kiparja Antonia Sciortina, so slavnostno odprli 8. maja 1927. Takratni vodja pravosodja Arturo Mercieca je spregovoril v italijanščini, duhovnik in pesnik Anastasio Cuschieri v malteščini, dogodku pa je prisostvoval tudi britanski viceguverner Thomas Alexander Vans Best, kar slikovito ponazarja malteško jezikovno in politično krajino.

Trojezičnost prebivalcev Malte
Pestrost jezikov na Malti je posledica menjajočih se oblasti skozi stoletja, med drugim arabske (9.–11. stoletje), sicilijanske (do 13. stoletja), francoske (18. stoletje) in angleške (1814–1964). Trenutno sta uradna jezika na Malti malteščina in angleščina, italijanščina pa je bila iz političnih razlogov kot uradni jezik ukinjena leta 1934.

98 odstotkov prebivalstva govori in razume malteško, 88 odstotkov govori tudi angleško, 66 odstotkov italijansko in okoli 17 odstotkov tudi francosko, Eurobarometer povzema izsledke raziskav iz leta 2012. Sicer Maltežani najraje berejo v angleščini, v kateri izhaja tudi velika večina tiska, angleščina pa je tudi jezik poslovnežev.

Malteščina kot edini evropski jezik spada v skupino semitskih jezikov, kamor spadata npr. tudi hebrejščina in arabščina, ti pripadajo afro-azijskemu jezikovnemu deblu. Je edini semitski jezik, pisan v latinici, in ima dodane znake ż, ċ, ġ, ħ in għ. Še posebej zanimiv je izvor malteških besed, saj jih večina, 52 odstotkov, izvira iz romanskih jezikov, predvsem iz italijanščine in sicilijanščine. 40 odstotkov besed izvira iz arabščine.

Fascinantno je, da se je malteščina kljub različnim nadoblastem in razmeroma kratki arabski nadvladi (slaba tri stoletja) na otoku ohranila vse do danes. Različna malteška narečja sicer izumirajo, predvsem med mladimi pa postaja priljubljena uporaba "maltenglisha", mešanice angleščine in malteščine.

Caruana Galizia Malto označila za mafijsko državo
Daphne Caruana Galizia je svoj blog pisala v angleščini, kar je pripomoglo k visoki branosti, ki je na določene dni dosegla tudi do 400.000 ogledov na dan, kar je več od skupne naklade vseh malteških časopisov na otoku z okoli 420.000 prebivalci.

Portal Politico je novinarko leta 2017 uvrstil med 28 osebnosti, ki najbolj "oblikujejo in pretresajo" Evropo. Caruana Galizia je s svojim neposrednim in atraktivnim slogom odkrivala korupcijske in politične škandale v državi. "Kronizem je tukaj prisoten kot nekaj normalnega. Ne prenesem ljudi, ki so za to še nagrajeni," je dejala o svojem pisanju in Malto večkrat označila za mafijsko državo.

Njeno pisanje o panamskih dokumentih je razkrinkalo sum pranja denarja premierjeve žene Michelle Muscat in povezav z azerbajdžansko kraljevo družino, zaradi česar je moral premier Muscat junija lani razpisati predčasne volitve.

Pred pisanjem novinarke ni bila varna niti opozicija, voditelj nacionalistične stranke Adrian Delia in žena Nickie Vella de Fremeaux sta bila pogosto na udaru zaradi finančnih malverzacij, nazadnje zaradi več kot tisoč evrov vredne ženine oprave na lanski inavguracijski slovesnosti.

"Pokvarjenci povsod. Stanje je obupno."
Caruana Galizia je bila s svojim pisanjem blogov in kolumnami za časopis Malta Independent trn v peti vsej malteški politični srenji, še posebej upoštevajoč, da je Malta po drugi svetovni vojni uvedla dvostrankarski sistem, vse odtlej pa se nacionalistična in delavska stranka tako rekoč izmenjujeta na oblasti.

Panamski dokumenti so leta 2015 razkrili tudi dve podjetji v davčnih oazah v lasti trenutnega ministra za turizem Konrada Mizzija in vodje Muscatovega kabineta Keitha Schembrija, a je Muscat kljub dokazom oba pustil na položaju. Prav zadnji vnos na blogu Daphne Caruana Galizia, napisan na dan umora, se ukvarja s sodbo proti Schembriju. "Tukaj so pokvarjenci povsod, kamor pogledate. Stanje je obupno," so zadnje besede avtorice na blogu.

Sin odgovornost pripisuje vladi
Pozneje istega dne, 17. oktobra 2017, je v siloviti eksploziji razneslo njen izposojeni peugeot 107. Eksplozijo je slišal njen sin Matthew Caruana Galizia, prav tako novinar, ki je odhitel na kraj dogodka in našel popolnoma raztreščene razbitine avtomobila. Odgovornost za smrt matere je pripisal malteški vladi, ki ji je družina tudi prepovedala udeležbo na pogrebu, čeprav je premier Muscat najstrožje obsodil umor in razpisal milijon evrov nagrade za informacije o storilcu.

Smrtonosna eksplozija je odjeknila blizu novinarkinega družinskega doma v mestu Mosta, v katerem je slavna rotunda, četrta največja krščanska kupola na svetu, ki je, ironično, znana predvsem po bombi, ki je v drugi svetovni vojni zadela svetišče, a ni eksplodirala.

Caruana Galizia je zaradi svojega delovanja prejela več groženj s smrtjo, o zadnji pa je policijo obvestila dva tedna pred tragičnim dogodkom, vendar je policijsko zaščito zavračala, saj ni zaupala organu pod nadzorom vlade. Njena smrt je požela ogorčenje in obsodbe mednarodne skupnosti, svetovni mediji so obsežno poročali o njej, vendar storilcev kljub razpisanim finančnim nagradam – tudi ustanovitelja Wikileaksa Juliana Assangea – in mednarodni preiskovalni akciji še niso našli.

Obtožnice proti trem osumljencem
Malteška policija je na začetku decembra sicer aretirala deset malteških državljanov, osumljenih sodelovanja pri umoru novinarke, sodišče je obtožilo tri izmed njih, sedem pa je bilo izpuščenih proti plačilu varščine. Vince Muscat ter brata Alfred in George Degiorgio so krivdo zanikali. V sredo se je sojenje trem osumljenim nadaljevalo. Medtem malteška policija s pomočjo nizozemskih, ameriških in britanskih preiskovalcev še naprej zbira dokaze.

Medtem življenje na Malti (zunaj Vallette) poteka z zaspano umirjenostjo, tipično za zimski čas v sredozemskih turističnih krajih. Na otoku Gozo, kjer živi dobrih 30.000 ljudi, se turisti še naprej zbirajo v obmorskem mestu Dwejra, čeprav se je slavno Azurno okno, na katerem so snemali tudi dele epizode Igra prestolov, lani zrušilo v morje.

V ribiški vasici Marsaxxlok domačini vsako nedeljo pripravijo zelo obiskano tržnico, na kateri je mogoče kupiti vse od svežih rib in zelenjave do slastnih malteških slaščic. V bližnjem zalivu St. Peter's Pool se pogumnejši turisti ob nasmeških starejših domačinov na sončen dan s 15 stopinjami Celzija tudi okopajo v morju.

Prepletenost države s korupcijo
V Mosti prav nič ne spominja na umor novinarke in tudi sicer navadnemu turistu prav nič ne daje slutiti, da se najmanjša država Evropske unije spopada s hudimi očitki korupcije in kršenja medijske svobode.

Malto indeks korupcije uvršča na 47. mesto med državami po svetu. Na lestvici korupcije skupine Transparency International Malta še nikoli ni bila tako nizko. Tam se je znašla predvsem po zaslugi razkritij panamskih dokumentov, v katerih so imena več prej omenjenih malteških politikov.

Manj opazne so vezi obeh strank z najbogatejšimi malteškimi družinami ter zamegljenost povezav med policijo, sodstvom in gospodarstva. Velik del uspešnosti malteškega gospodarstva poleg turizma sestavljajo modeli izogibanja davkom, fiktivna podjetja in spletne igre na srečo, piše novinar Deutsche-Wella Bernd Riegert.

EU bo preiskoval davčne malverzacije na Malti
Evropski parlament je medtem po odborih TAXE, TAX2 in PANA ustanovil četrti odbor za davčno pravičnost, ki se bo ukvarjal tudi z Malto, piše MaltaToday. Prvič bodo preiskovali davčne ugodnosti za nove državljane, ki imajo koristi od programov državljanstva in nedomicilnih režimov na Malti, Portugalskem, v Italiji, Združenem kraljestvu in na Cipru. Odbor naj bi preiskoval program za individualne vlagatelje na Malti in njene davčne sheme, ki lahko za tuja podjetja uvedejo le petodstotno davčno stopnjo.

Evropska unija kljub predhodnim posameznim opozorilom evroposlancev in pisanju Daphne Caruana Galizia svojo pozornost prvič usmerja na Malto, a je morala novinarka za to plačati najvišjo mogočo ceno. Spominjanje nanjo in njene zasluge je najmanj, kar lahko Maltežani po njeni smrti storijo, zdi pa se neokusno, da del oblasti temu nasprotuje.