Analiza gospodarskih in socialnih razmer, ki jo je opravila Komisija v državah članicah, je pokazala, da so slovenska sodišča lani obravnavala približno 79.000 zadev na mesec, kar je bistveno manj kot leta 2012, ko so jih v enem mesecu obravnavala skoraj 100.000. A še vedno so sodišča rešila več zadev, kot so jih prejela, tako je bila skupna stopnja rešenih zadev lani 105 odstotkov. Skupno število nerešenih sodnih primerov se je leta 2016 v primerjavi z letom 2015 zmanjšalo za 18 odstotkov.

Čeprav so se postopki na prvostopenjskih sodiščih skrajšali, na približno 12 mesecev v gospodarskih in civilnih zadevah visoke vrednosti ter na 13 mesecev v kazenskih zadevah, Komisija ugotavlja, da za prvo obravnavo v pravdnih postopkih v povprečju še vedno mine 12,5, v delovno-pravnih in socialnih zadevah pa približno 11 mesecev.

Prihranili več kot 4,5 milijona evrov
Sodišča so lani uspešno obravnavala veliko osebnih stečajev (3.444), likvidacij (1.062) in postopkov prestrukturiranja podjetij (113). V povprečju so sodišča zadeve v zvezi s preventivnim prestrukturiranjem razrešila v 280 dneh, zadeve v zvezi z likvidacijo podjetij pa v 386 dneh (brez delitve sredstev) oziroma 1.276 dneh (z delitvijo sredstev), so izsledke poročila navedli na spletni strani vrhovnega sodišča.

Poročilo kaže, da se je izboljšala kakovost pravosodnega sistema, tudi po zaslugi tega, da je vrhovno sodišče izvedlo izboljšave in uvedlo časovne standarde kot novo upravljavsko orodje sodišč. Z uveljavitvijo elektronskega vročanja v sodstvu in centraliziranega poštnega vročanja sodnih dokumentov so v letu 2016 prihranili več kot 4,5 milijona evrov, kar pomeni več kot dva odstotka proračuna sodišč. Predvideva se, da bodo od jeseni 2017 vse sodbe prvostopenjskih sodišč objavljali na spletu, za zdaj pa še ni znano, kdaj bodo elektronsko vložitev uvedli tudi v civilnih in gospodarskih zadevah.

Primerne zakonske spremembe
Pozitivno so na kakovost in učinkovitost vplivale tudi spremembe zakona o pravdnem postopku, na pravosodni sistem pa je, kot izhaja iz poročila, ugodno vplivala tudi uspešna reforma vodenja zadev (projekt Triaža). Ta je bila v gospodarskih zadevah uvedena leta 2012. Pisarna pod vodstvom t. i. triažnega sodnika reši približno tretjino primerov brez obravnave, preostali primeri se naključno dodelijo sodnikom, ki o njih vsebinsko odločajo. Posledično se je stopnja rešenih gospodarskih zadev v Ljubljani povečala s 95 odstotkov leta 2011 na 124 odstotkov leta 2016, postopki pa so se v povprečju skrajšali s 16,3 meseca na 13 mesecev.

Komisija kot pozitivno ocenjuje tudi predvideno krepitev vloge Sodnega sveta, zakon o Sodnem svetu je namreč ravno v parlamentarnem postopku. Za nadaljnje izboljšanje kakovosti in učinkovitosti pravosodnega sistema pa se pripravlja tudi reorganizacija mreže sodišč, ki bo po pričakovanju Komisije prav tako prinesla pozitivne izboljšave, saj gradi predvsem v smeri enakomerne obremenjenosti sodišč in večje specializiranosti.