Za novelo so v okviru redne februarske seje državnega zbora (DZ) poleg poslancev koalicije glasovali še poslanci NSi-ja, proti pa poslanci SDS-a, ZL-ja in poslanci poslanske skupine nepovezanih poslancev. Novela med drugim določa tudi pogoje za policijsko uporabo brezpilotnih letal, uvaja podaljšanje prepovedi udeležbe na športnih prireditvah z enega na dve leti ter možnost prekinitve potovanja skupinam navijačev, pri katerih najdejo stvari, ki kažejo, da nameravajo kršiti javni red in mir.

V SDS-u so v drugi obravnavi predlagali dopolnilo, s katerim bi uporabo električnih paralizatorjev omejili le na primere, ko je dovoljena uporaba strelnega orožja oziroma je ogroženo življenje policistov ali tretjih oseb. V ZL-ju so šli še dlje in so predlagali, da bi člen, ki dovoljuje uporabo paralizatorja, kar črtali, a so poslanci oba predloga zavrnili.

Kritike informacijske pooblaščenke
Informacijska pooblaščenka je bila do zakona o policiji kritična, saj je na primer opozorila, da ni potrebe, da policija zbira podatke o letalskih potnikih, ki niso problematični, posebej na poletih znotraj EU-ja. Glede uporabe sistema optične prepoznave registrskih tablic pa je mnenja, da bo šlo za množičen nadzor, saj bo nadzorovan vsak, in to brez vnaprejšnjega opozorila. Tudi zbiranje biometričnih podatkov je po mnenju informacijske pooblaščenke zastavljeno preširoko, prav tako možnost uporabe brezpilotnih letal.

Na drugi strani sta koalicija in notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar v razpravi v DZ-ju poudarjali, da so pri obravnavi novele zelo pretehtali, ali so posamezne spremembe nujne in sorazmerne. Po prepričanju ministrice je v zakon vgrajenih veliko varovalk, ki bodo preprečile morebitne zlorabe. Policija nova pooblastila potrebuje, da bo lažje zagotavljala varnost, saj se varnostne razmere spreminjajo, prav tako tehnologija, je poudarila ministrica.

Potrdili vladno novelo o pravdnem postopku
DZ je odločal tudi o noveli zakona o pravdnem postopku in jo z 49 glasovi za in 16 proti sprejel. Vlada jo je namreč pripravila z namenom poenotenja sodne prakse in pospešitve sodnih postopkov. Že med sredino predstavitvijo stališč poslanskih skupin so novelo podprli v SMC-ju, DeSUS-u in SD-ju ter v poslanski skupini NP. Proti noveli so se izrekli v SDS-u in ZL-ju.

Minister za pravosodje Goran Klemenčič je v sredo na seji DZ-ja pojasnil, da novela spreminja več kot 130 členov zakona o pravdnem postopku in je plod širokega strokovnega usklajevanja. Novela tudi odpravlja dovoljeno revizijo, kar po njegovih besedah pomeni, da bo vrhovno sodišče odločalo le o tistih zadevah, ki so ključnega pomena za razvoj prava in poenotenje sodne prakse. Med pomembne cilje novele je uvrstil tudi krepitev avtoritete sodnika in transparentnosti sodstva kot celote.

Zakon o pravdnem postopku sicer uvaja obvezen pripravljalni narok in omejuje število dovoljenih pripravljalnih vlog pred omenjenim narokom na dve. Da bo postopek časovno predvidljivejši, bo moral sodnik na začetku narediti tudi program vodenja in časovni načrt poteka sojenja.

Novela prav tako širi možnost razpisa pritožbene obravnave višjega sodišča v primerih, ko bi vrnitev zadeve v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču pomenila hujšo kršitev pravice do sojenja v razumnem roku. Višja sodišča naj bi tako več zadev rešila sama oziroma brez vračanja na prvo stopnjo.

Potrdili še zakon o čezmejnem izvajanju storitev
DZ je z 48 glasovi za in petimi proti sprejel zakon o čezmejnem izvajanju storitev, ki med drugim predvideva preprečevanje zlorab na področju napotitve delavcev v tujino. Največ pomislekov je bilo zaradi bremen podjetij, saj so v delu opozicije prepričani, da bo zakon neupravičeno kaznoval vse obrtnike in povzročil gospodarsko škodo.

Zakon ureja čezmejno izvajanje storitev delodajalcev z napotitvijo delavcev na delo in čezmejno izvajanje storitev samozaposlenih oseb iz Slovenije v drugih državah EU-ja ter iz drugih držav EU-ja v Sloveniji, pri čemer delavci in samozaposleni ostanejo vključeni v obvezna socialna zavarovanja v matični državi.
.

.
Zakon o pravobranilstvu v drugo branje
Novelo zakona o državnem odvetništvu, s katerim želi vlada prenoviti institucijo državnega pravobranilstva, so poslanci z 49 glasovi za in enim proti potrdili in poslali v nadaljnjo obravnavo. Koalicijske poslanske skupine spremembo zakona o državnem odvetništvu enotno podpirajo, medtem ko so v opoziciji zadržani, saj da predlog ukinja samostojnost organa.

Vlada želi z zakonom zagotoviti bolj učinkovito, fleksibilno in transparentno opravljanje temeljnih pristojnosti državnega odvetništva. Po besedah Dušana Verbiča se v vladajočem SMC-ju strinjajo z namenom in cilji predloga zakona, ki naj bi prispeval k učinkovitejšemu delovanju pravobranilstva. Predlog zakona bo odpravil večino težav, ki so jih zaznali pri dosedanjem delu državnega pravobranilstva, je prepričan.

Ravno nasprotno pa menijo v SDS-u, saj je Anja Bah Žibret opozorila, da se državnim pravobranilcem jemlje status funkcionarja. Državni pravobranilec bi po njenih besedah moral ostati zastopnik javnega interesa, ne pa podaljšana roka države.

V drugo obravnavo tudi zakon o vajeništvu
Poslanci so s 56 glasovi za in tremi proti sklenili, da je predlog zakona o vajeništvu primeren za drugo obravnavo, zakon so podprli koalicijski poslanci, poslanci NSi-ja in poslanske skupine nepovezanih poslancev ter poslanca manjšin. Vzdržali so se v SDS-u, medtem ko so v ZL-ju glasovali proti, saj menijo, da zakon zasleduje cilje delodajalcev, ki ga bodo izkoriščali za pridobivanje cenene delovne sile.

Koalicijski poslanci so med pozitivnimi vidiki zakona izpostavili boljšo povezanost izobraževanja in gospodarstva ter hitrejšo poklicno socializacijo mladih. Pomembno se jim zdi, da bo vajenec v času opravljanja vajeništva socialno zavarovan in da bo za svoje delo prejel vajeniško nagrado. V opoziciji pa menijo, da bi bilo treba nekatere določbe korenito popraviti.

Po mnenju SDS-a bo treba natančneje določiti predvsem vlogo poklicnih zbornic, "katerih vloga je prevelika", preveliko težo zakon po njihovem mnenju daje tudi sindikatom. V NSi-ju pa si želijo, da bi bil čas, ko je dijak pri delodajalcu in v šoli, bolj poenoten, kar bi omogočilo, da bi lahko procesi potekali bolj nemoteno.

Izrazito odklonilen odnos do zakona imajo v ZL-ju, saj menijo, da zasleduje predvsem cilje delodajalcev in da ga bodo ti izkoriščali za pridobivanje cenene delovne sile.

SDS-ov predlog večjega nadzora tožilcev padel
Poslanci so odločili, da zakonski predlog SDS-a, s katerim želijo dopolniti zakon o kazenskem postopku in doseči večji nadzor nad zavrženjem ovadb s strani tožilcev, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. S tem je predlog zakona končal zakonodajno pot.

Spremembe zakona so po besedah Vinka Gorenaka v SDS-u predlagali, da bi bolj zavarovali pravice tistih, ki vložijo kazensko ovadbo, a jo tožilstvo kot neutemeljeno zavrže. Trenutno namreč nad tožilcem ni nikogar, ki bi preveril pravilnost takšne odločitve, je dejal.

Med drugim predlagajo, da bi moral tožilec o nameri, da bo zavrgel ovadbo, obvestiti vlagatelja, ki bi se lahko nato v 30 dneh glede tega izrekel. Če bi tožilec tudi potem zavrgel ovadbo, bi se moral opredeliti do mnenja vlagatelja, odločitev o zavrženju pa bi moral sopodpisati tudi vodja tožilstva.

Predlagane rešitve na vladi načeloma podpirajo, a je v postopku sprejemanja na vladi že novela zakona o kazenskem postopku, "ki to vprašanje ureja bolj celovito in primerno", je dejal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Darko Stare. V poslanskih skupinah vladne koalicije so takšno vladno mnenje ponovili in že vnaprej napovedali, da predloga SDS ne bodo podprli.

Podporo predlogu so poleg predlagateljev izkazali tudi v NSi, kjer so prepričani, da bi vlagatelj moral imeti pravico, da se opredeli do namere tožilca, da zavrže ovadbo.