Pobudnica za evropski dan gluhoslepih je bila Evropska zveza gluhoslepih, ki je bila ustanovljena na današnji dan leta 2003. V zvezi si prizadevajo za priznanje gluhoslepote kot samostojne invalidnosti in popolno socialno vključenost ljudi z gluhoslepoto v vseh evropskih državah.

V slovenskem združenju Dlan, ki je bilo ustanovljeno pred 18 leti in je član evropske pa tudi svetovne zveze gluhoslepih, so praznovanje pripravili v petek, in sicer v znamenju 18-letnice delovanja in odprtja obnovljenih prostorov. Poudarili so, da se s ponosom ozirajo na prehojeno pot, pred seboj pa vidijo veliko izzivov in priložnosti.

Predsednica združenja Helena Petrovčič se je zahvalila vsem podpornikom in izrazila prepričanje, da bodo skupaj dosegli še mnogo več. Sekretarka združenja Simona Gerenčer je spomnila, da ko se je pred 20 leti pogovarjala z gluhoslepimi, je bil vsak prepričan, da je edini, ki ne vidi in ne sliši hkrati. "Prav njihove zgodbe osamljenosti so bile tiste, ki so nas posameznike okrepile in opolnomočile, da smo ustanovili združenje," je pojasnila. Prepričana je, da je treba prav zato krepiti skupnost, da bodo posamezniki lahko iskali podporo in pomoč.

Častna pokroviteljica dogodka in ambasadorka pravic gluhoslepih Tina Gaber je spomnila na začetek svojega sodelovanja z združenjem Dlan. Kot je poudarila, se je zavezala, da bo združenju stala ob strani in se borila, da gluhoslepim omogočijo vse pravice, da bodo lahko živeli tako, kot si vsak človek zasluži.

Na prireditvi so spomnili, da je Slovenija priznala gluhoslepoto kot samostojno invalidnost, za kar si sicer v vseh evropskih državah prizadeva Evropska zveza gluhoslepih. Slišati pa je bilo tudi pozive, da se zapisano udejanji in da se gluhoslepim tudi na sistemski ravni zagotovijo pravice.

Gluhoslepota je samostojna invalidnost, ki izhaja iz resne hkratne okvare sluha in vida. Pri ljudeh z gluhoslepoto so različne kombinacije okvare sluha in vida: gluhota in slepota; gluhota in slabovidnost; naglušnost in slepota ter naglušnost in slabovidnost, pojasnjujejo v združenju. Ljudje z gluhoslepoto se zanesljivo lahko opirajo le na čutila dotika, vonja in okusa, posebej pomemben je predvsem dotik, s katerim se – na različne načine – gluhoslepi tudi sporazumevajo, še pojasnjuje.

Ni sicer popolnoma jasno, koliko ljudi je gluhoslepih, združenje Dlan pa navaja raziskavo iz leta 2014, po kateri je bilo takrat v Evropski uniji skoraj tri milijone ljudi z gluhoslepoto. Če podatke preslikamo na Slovenijo, je pri nas gluhoslepih nekaj manj kot 10.000 ljudi. Gluhoslepota se sicer hitro povečuje s starostjo.