Sodišče je razsojalo o vsakem izmed treh primerov posebej, v razsodbo pa zapisalo, da sta bila Mrkonjić in pokojni Kovačić že poplačana, v primeru prav tako že pokojne gospe Golubović pa je tožbo ovrglo, ker ni izkoristila vseh domačih pravnih sredstev, s katerimi bi po besedah sodišča ugodno razrešila zadevo.

Poleg tega je sodišče zavrnilo tudi odškodninske zahtevke, ki jih tožniki niso utemeljili v predvidenem času.

Tožniki so menili, da jim Slovenija krati pravico do premoženja in jih zapostavlja na podlagi narodnosti. Ker sodišče ni ugodilo tožbam, bodo morali tožniki sodne stroške poravnati sami.

Pravilna stališča slovenskih pravnikov
Razsodba sodišča je potrdila napovedi slovenskih pravnih strokovnjakov, da bo razsodba za tožnike neugodna, ker niso izkoristili domačih pravnih sredstev. Sodišče je pritrdilo Sloveniji, da bi morali tožniki v primerih, kjer nasledstvena vprašanja niso rešena, svoje zahtevke nasloviti na ustanove, ki razrešujejo vprašanja nasledstva.

Varčevalci se bodo pritožili
Milivoj Žugić, odvetnik dveh izmed treh hrvaških varčevalcev, je napovedal, da se namerava pritožiti na razsodbo. Po njegovem mnenju namreč sodišče sploh ni odločalo o vsebini. Ni se torej izreklo, da imajo prav varčevalci, prav tako pa tudi ne, da ima prav Slovenija, ampak je izkoristilo možnost, da sprejme procesno odločitev.

Zagreb še proučuje možnosti
Tako meni tudi hrvaško ministrstvo za pravosodje. Trdi namreč, da sodba "ne rešuje osnovnega vprašanja, zaradi katerega je tudi bil sprožen postopek", in sicer, ali je Slovenija z zaščito premoženja Ljubljanske banke kršila človekove pravice varčevalcev.

Hrvaška bo proučila tako možnost pritožbe na veliki senat sodišča v Strasbourgu kot tudi možnost sodelovanja v postopkih drugih varčevalcev pred sodiščem v Strasbourgu. Pritožba mora biti podana v treh mesecih.

Vlada zadovoljna s potrditvijo načela ozemeljskosti
Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da je razsodba potrditev slovenskega mnenja, da je treba tovrstne zahtevke razreševati v okviru nasledstva po nekdanjem SFRJ-ju, ker je za vloge takrat jamčila jugoslovanska oblast. Primernejši naslov za poravnavo je torej Banka za mednarodne poravnave v Baslu.

Vlada in minister Dimitrij Rupel upata, da bo odločitev strasbourškega sodišča prispevala k hitrejšemu reševanju primera varčevalcev Ljubljanske banke in da bosta državi vprašanje, ki bremeni medsosedske odnose, čim prej spravili z dnevnega reda.

Ministrstvo za zunanje zadeve je še poudarilo, da ugotovitev sodišča, da spoštovanje človekovih pravic, kot je opredeljeno v Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin in njenih protokolih, ne zahteva nadaljevanja obravnave zahtevkov.

Miha Pogačnik optimističen, Gaspari pozna rešitev
Visoki predstavnik za vprašanja nasledstva Miha Pogačnik opozarja, da se bo končal postopek, v katerem poskuša Hrvaška nasledstveno problematiko, za katero so predvideni drugi forumi, reševati pred sodiščem v Strasbourgu. Tudi on meni, da je za ta vprašanja pristojna baselska banka. Po besedah guvernerja Banke Slovenije Mitje Gasparija je rešitev težave varčevalcev v plačilu varčevalcem iz terjatev, ki jih ima LB na Hrvaškem, in v prodaji premoženja hrvaške podružnice te banke.

Postopek trajal osem let
Postopek v Strasbourgu je trajal osem let. Pred 15 leti je bilo na knjižicah hrvaških varčevalcev zagrebške podružnice Ljubljanske banke 870 milijonov takratnih nemških mark. Varčevalci, ki so imeli domovnico in so to želeli, so lahko vloge prenesli na domače banke in dobili denar. Tisti, ki prenosa niso mogli ali želeli opraviti, pa denarja še danes niso videli. Gre za 132.000 ljudi, ki naj bi jim bila Slovenija z obrestmi vred dolžna 172 milijonov evrov. Trije tožniki, ki se jim je pridružila tudi Hrvaška, so od Slovenije zahtevali poplačilo nekaj deset tisoč evrov.