Evropsko sodišče Sloveniji naložilo popravo krivic izbrisanim

Kresalove sodba ni presenetila

Sodišče je zapisalo, da mora Slovenija nujno urediti položaj izbrisanih z izdajanjem dopolnilnih odločb, ki jim bodo uredile status za nazaj. Foto: MMC RTV SLO

Evropsko sodišče za človekove pravice opozarja, da slovenske oblasti še vedno niso izpolnile odločbe ustavnega sodišča in popravile krivic, ki so bile storjene izbrisanim.

Sodišče o odškodninah še ni odločalo, saj so to odločitev preložili. V sodbi so sodniki zapisali, naj Slovenija, ki še vedno krši Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, z izdajo dopolnilnih odločb popravi krivice. Na sodišče se je s skupinsko tožbo obrnilo nekaj izbrisanih s prvopodpisanim Mustafo Kurićem na čelu. Opozorili so, da so bili zaradi izbrisa prikrajšani za možnost pridobitve slovenskega državljanstva oziroma ohranitve statusa stalnih prebivalcev.

Nezakonitost glede izbrisanih je ugotovilo že slovensko Ustavno sodišče, zato sodba Evropskega sodišča za človekove pravice ni presenetljiva, je v odzivu dejala ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal. Prioriteta notranjega ministrstva je bila sistematična poprava krivic, ki so se zgodile izbrisanim, in odprava nezakonitega stanja, še pojasnjujejo na ministrstvu. Novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS bo sicer stopil v veljavo 24. julija, za njegovo izvajanje pa je že pripravljen pravilnik. Za informiranje izbrisanih bo že konec meseca na voljo posebna brošura in telefonska številka.

Slovenija ni sprejela ustrezne zakonodaje
Sodišče je ugotovilo, da so pritožniki do 26. februarja 1992, ko so bili izbrisani, živeli v Sloveniji v skladu z 8. členom konvencije, ki govori o pravici do zasebnega in družinskega življenja, pa tudi 13. člen. Sloveniji sodišče očita, da ni sprejela ustrezne zakonodaje za popravo krivic in izdala dopolnilnih odločb posameznim izbrisanim. Sodišče opominja tudi slovensko ustavno sodišče, ki je izbris v večini odločb razglasilo za nezakonit.

Pri tem sodišče ugotavlja, da je bila maja letos sicer sprejeta zakonodaja, ki ureja status državljanov drugih držav naslednic SFRJ-ja v Sloveniji, a ta še ni bila v celoti implementirana, sodišče zato meni, da poskusi poprave krivic izbrisanim še niso bili v celoti učinkoviti.