Kot je na novinarski konferenci po seji vlade dejala zunanja ministrica Tanja Fajon, geopolitične razmere terjajo na novo postavljene usmeritve zunanje politike, tako da nova strategija odseva današnje dogajanje v svetu. "Naš skupni cilj je, da Slovenija v mednarodnem prostoru nastopa z enim glasom, z enotnim in jasnim sporočilom," je dejala.

Bistvo tega glasu je po njenih besedah zavzemanje za mir in za diplomatski dialog, medtem ko so glavna začrtana načela vključenost, odgovornost, varnost, solidarnost in znanje.
Kot je poudarila, je nov dokument na 15 straneh bistveno krajši od obstoječega, poleg tega pa je po besedah ministrice moderen in dostopen za vsakogar.

Gre sicer za krovno usmeritev zunanje politike, ki zadeva vse pristojne državne institucije in zunanjepolitične akterje, iz nje pa bodo nato izhajali na posamezna področja prilagojeni izvedbeni akti.

Fajon dodaja še, da je strategija osredotočena na temeljne vrednote, ki temeljijo na mednarodnem, humanitarnem pravu, ustanovni listini ZN-a, človekovih pravicah in je kot taka "očiščena ideološko obarvanih usmeritev in interpretacij iz obstoječe strategije".

"Strategija potrjuje tudi umeščenost Slovenije v jedrno Evropo, širi naše zunanjepolitične prioritete v širši prostor," je še dejala.

Strategija potrjuje vitalno umeščenost Slovenije v jedrno Evropo in evroatlantski prostor ter širi slovenske zunanjepolitične prioritete v širši prostor, v katerem Slovenija posebej dejavno deluje v vlogi izvoljene članice Varnostnega sveta ZN-a. Poseben poudarek je namenjen Sloveniji v EU-ju, Natu, ZN-u in drugih multilateralnih forumih ter razvijanju odnosov s tretjimi državami.

Vsebuje tudi načrt delovanja na sedmih prioritetnih področjih. Prvič je v slovenskih strateških dokumentih zunanje politike določeno omejeno število ciljev, kar omogoča oceno rezultatov, je sporočilo zunanje ministrstvo.

Nova strategija je bila dolgo v pripravi

Zunanja ministrica je sicer v izjavi ob robu posveta diplomacije na Brdu pri Kranju dejala, da so na ministrstvu dolgo pripravljali novo zunanjepolitično strategijo (trenutno veljavna je bila sprejeta leta 2021), proces pisanja in medresorskega usklajevanja pa je označila za zahteven. Tako kot premier Robert Golob je dejala, da usklajujejo še zadnje podrobnosti. Če bo vse usklajeno v kratkem, bi bila strategija lahko potrjena že na današnji seji vlade.

Pisati so jo po besedah Fajon začeli pred dobrim letom, da obstoječo "očistijo različnih ideoloških poskusov v preteklosti", in med temi omenila totalitarizme in Višegrajsko skupino.

Fajon meni, da je vrh slovenske politike sicer že doslej nastopal s skupnimi stališči. "Ko kadar koli nastopamo ali jaz ali predsednica države ali predsednik vlade, mislim, da imamo zelo skupne poglede," je dejala in poudarila stališča do ruske agresije v Ukrajini, spoštovanja mednarodnega prava, humanitarnega prava in držo glede izraelske agresije v Gazi.

"Ko gledam glavne stebre, od predsednice države, predsednika vlade do navsezadnje pristojnih v parlamentu in zunanjega ministrstva, govorimo z enakim glasom," je poudarila in dodala, da jim je nesoglasja glede nekaterih vabil – završalo je glede vabila kitajskemu predsedniku na obisk v Slovenijo – uspelo rešiti.

Nova strategija bo nasledila aktualno, ki je bila sprejeta leta 2021 v času ministrovanja Anžeta Logarja. Fajon je kmalu po nastopu mandata napovedala novo strategijo, ki naj bi Slovenijo vrnila v jedro EU-ja.