BiH je po besedah Fajon dosegel pomemben napredek, zato je začetek pogajanj edina prava odločitev.

Slovenska ministrica je sodelovala v razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve (AFET), ki je bila posvečena prihodnosti širitve EU-ja. Ob geostrateških izzivih, kot je ruska agresija proti Ukrajini, je opozorila, da smo v ključnem trenutku, ki ga moramo izkoristiti.

"Želimo videti Evropo razširjeno, večjo in združeno do leta 2030," je dejala ministrica. To ob državah Zahodnega Balkana vključuje tudi države vzhodnega partnerstva, saj da ob izpolnjevanju pogojev in potrebnih reform eno ne izključuje drugega.

Po besedah Fajon je razširjen EU danes geostrateška nuja in mora iti z roko v roki z notranjimi reformami Unije. Ob tem je spomnila na t. i. blejsko zavezo z datumom 2030, ki jo je na Blejskem strateškem forumu lani omenil predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Ministrica je omenila tudi slovensko podporo BiH-u na poti v EU in izrazila upanje, da bo vrh EU-ja ta teden v Bruslju prinesel zelo pomembna sporočila glede širitve EU-ja.

Evropski svet bo namreč odločal o začetku pristopnih pogajanj z BiH-om, ki je po prepričanju Fajon "dosegel pomemben napredek, zato je začetek pogajanj edina prava odločitev".

Voditelji sedemindvajseterice bodo na zasedanju v četrtek in petek razpravljali tudi o nadaljnji podpori Ukrajini in Moldaviji na poti v EU.

Čeprav gre po besedah Fajon za ločene procese, je pomembno, da tem državam zagotovimo podporo, ko bodo pripravljene na članstvo.

Današnje razprave s poslanci so se ob ministrici Fajon udeležili tudi zunanji ministri iz Litve, Latvije, Estonije in Danske ter namestniki ministrov in državni sekretarji iz več drugih držav članic.

Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je med drugim dejal, da je bila širitev EU-ja vselej pomembna naložba v varnost, stabilnost in mir. Zaradi ruske agresije proti Ukrajini je pozval vse institucije EU-ja, naj čim prej začnejo pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo.

Njegov latvijski kolega Krišjanis Karinš pa je opozoril, da v Evropi zamisel o "sivi coni" danes ni več izvedljiva. Vojna v Ukrajini namreč kaže, da si bodisi del EU-ja bodisi padeš pod vpliv Rusije.

Evropska komisija je prejšnji teden državam članicam priporočila začetek pristopnih pogajanj z BiH-om, predstavila pa je tudi predlog okvirjev za pristopna pogajanja z Ukrajino in Moldavijo, ki bosta vsebinska podlaga za pogovore o pridružitvi teh dveh držav kandidatk.