Komisija preiskuje sum, da naj bi odgovorni v univerzitetnih kliničnih centrih Ljubljana in Maribor oškodovali javna sredstva, delovali negospodarno in nezakonito, našla pa je tudi razloge za sum pranja denarja in davčnih utaj.
Predsednica komisije Jelka Godec (SDS) je nekdanjega generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Sama Fakina spraševala o obstoju korupcije v zdravstvu. Kot je dejal, tega ne more zanikati, zelo neposrednih dokazov ni ali jih je zelo malo. Težko pa presodi, koliko k primanjkljaju denarja v zdravstvu prispevajo ravnanja, ko se domnevno denar porablja za različne provizije ali pospeševanja prodaje.

Fakin: Ni dobrega vpogleda v cene
Fakin je ugotavljal, da kot država nimamo ravno dobrega vpogleda, kaj se dogaja s cenami posameznih diagnoz. Preden je odšel z ZZZS-ja, je ministrstvo za zdravje imenovalo skupino, ki bo proučila sistem obračunavanja bolnišničnih cen, kamor spadajo tudi žilne opornice, vendar je ta skupina ponovno pri ministrstvu, po Fakinovem prepričanju pa bi bilo naravno, da bi bila pri plačniku.

Na vztrajanje Godčeve, da bi tudi zdravstvena zavarovalnica lahko aktivno sodelovala pri nabavi materiala v smislu racionalizacije materialnih stroškov, je Fakin odvrnil, da zavod za to nima zakonskih pooblastil. Po njegovih besedah so od leta 2008 predlagali, da se ZZZS-ju dodelijo kompetence za aktivnega kupca, da je končni pogajalec za ceno, "pa ni šlo skozi". S svojimi argumenti pa ni prepričal Julijane Bizjak Mlakar (DeSUS), ki je vztrajala, da bi zavod moral prevzeti bolj aktivno vlogo, a je ni.

Fakin pa je članom komisije pojasnil, da je kot generalni direktor ves čas opozarjal, da se da marsikaj izboljšati, in tudi predstavil primere. Nekatere bolnišnice so na primer delovale učinkovito s pozitivnimi rezultati, druge podobne pa ne. Sicer pa je ZZZS skozi nadzor preverjal podatke, ki so jih podajale bolnišnice, in marsikdaj ugotovil, da prikazani računi niso bili v skladu s tistim, kar je bilo dejansko opravljeno, ter so ustrezno ukrepali. Na vprašanje Godčeve, ali so sume kaznivega dejanja prijavili tudi nacionalnemu preiskovalnemu uradu, je odgovoril pritrdilno.

Sušelj za več pristojnosti ZZZS-ju
Tudi zdajšnji generalni direktor zdravstvene blagajne Marjan Sušelj je dejal, da bi si zavod želel večje vloge, avtonomije in tudi odgovornosti pri določanju cen zdravstvenih storitev. Dejavnejšo vlogo zavodu, kot je med drugim opozoril Branko Zorman (SMC), namenja predlog novega zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju.

Sušelj je glede tega poudaril, da mora imeti zavod kot dejaven kupec storitev odgovornost za ceno storitve, medtem ko morajo odgovornost na primer za nabavo elektrike ter takšnih in drugačnih pripomočkov prevzeti izvajalci zdravstvenih storitev in njihovi ustanovitelji. Če bi bil ZZZS "odgovoren za vse, tudi za upravljanje bolnišnic, za pleskanje v teh bolnišnicah, nabavo stentov, potem verjetno ne bi potrebovali menedžmentov v teh ustanovah", je dejal.

Kot je pojasnil, zdaj izvajajo redne nadzore in tudi v prejetih podatkih o storitvah poskušajo ugotavljati morebitne nelogičnosti. Lani so dobili povrnjenih nekaj manj kot tri milijone evrov zaračunanih storitev, ker so ugotovili napake. V primerih, ko ni šlo za šplamparijo, so izrekli pogodbene kazni v skupni vrednosti nekaj manj kot pol milijona evrov.

Ni pa bilo primera, ko bi kje ugotovili, da bi jih poskušali ogoljufati za velike zneske. Na dodatno vprašanje Godčeve o naznanitvah takšnih dejanj organom pregona, je pojasnil, da so upravičeni do pogodbene kazni, je pa bilo, sicer ne iz tega naslova, tudi nekaj naznanitev organom pregona.

Kako preveriti upravičenost storitev
Sušelj bi si želel, da bi preverjali tudi, ali so bile storitve upravičene. Tu pa so potrebne klinične smernice. Meni, da bo treba najti bolj čvrsto povezavo med stroko in plačnikom v smislu postavitve jasnih kliničnih poti, da bomo imeli na neki način čez čas procese zdravljenja standardizirane. Zdravstveni svet, prek katerega poteka presojanje novih zdravstvenih tehnologij, pa mora biti trajno telo.

Na Zormanovo vprašanje, kako končati proces pogajanj o cenah, ko dobavitelj noče znižati cene, ljudje pa tak pripomoček potrebujejo, in kako izločiti subjektivnost v povezavi s strokovno presojo, je Sušelj odgovoril, da najbrž čudežnih rešitev ni, je pa treba najprej vedeti, kaj potrebujemo. Poudaril je še, da so zadeve na področju zdravil bolj urejene. Razlog, da se takšna praksa ne prenese tudi na medicinske pripomočke, bi bilo po njegovih besedah mogoče lahko tudi pomanjkanje znanja, morali pa bi vzpostaviti tudi celovit register, kot je pri zdravilih.

V odgovoru na vprašanje Bojane Muršič (SD), ali po njegovem mnenju direktorji bolnišnic delujejo racionalno in gospodarno, je sedanji prvi mož zavoda priznal, da številke kažejo, da ne. Da so se ponekod pojavile tako velike izgube, je sicer deloma mogoče pripisati ceni dela, ki je narasla, a ob objektivnih okoliščinah misli, da se ni naredilo dovolj.

Dozdajšnje delo komisije
Predsednica komisije Jelka Godec (SDS) pojasnjuje, da obstaja sum, da naj bi odgovorni v obeh centrih za izvedbo javnih naročil v letih od 2007 do 2014 pripravili in izvedli naročila, ki niso upoštevala temeljnih načel javnega naročanja. Prav tako naj bi med dobavitelji žilnih opornic v Sloveniji prihajalo do kartelnih dogovarjanj.

Parlamentarna komisija je v sprejetje predlagala 11 sklepov, med drugim, da vmesno poročilo posredujejo Nacionalnemu preiskovalnemu uradu in Specializiranemu državnemu tožilstvu kot naznanitev suma storitve kaznivih dejanj na področju prodaje in nakupa žilnih opornic.

Posnetek seje komisije: