Kot je po vladni seji dejal državni sekretar na obrambnem ministrstu, Uroš Krek, se je postopek oddaje vladnega letala zaradi nezadovoljivih ponudb končal z neizborom ponudnika, zato razpis ocenjuje kot "neuspešen". Povedal je, da so se ponudbe za mesečni najem (z različnimi variacijami vladne souporabe letala) pri treh oddanih ponudbah gibale med 30.000 in 68.000 evrov. Želena številka pa naj bi se gibala okoli 100.000 evrov. Zato bo vlada v ponedeljek z vsemi tremi ponudniki začela neposredna pogajanja.

Vlada se bo tako pogajala s podjetji za oddajo letala v upravljanje, ki so se prijavila na razpis za najem, in sicer z družbami Adria Airways, Gio Poslovne Aviacije in Linxair. Po besedah državnega sekretarja na obrambnem ministrstvu Uroša Kreka pa bi vlada falcona uporabljala tudi za svoje potrebe. Bistven element želene ponudbe je po njegovih besedah cena letalne ure. Ta se, kot zatrjuje, na trgu za tovrstna letala giblje med 5.000 in 6.000 evrov. Na dodatno novinarsko vprašanje o možnostih, da bi bil falcon v vojaški uporabi, je Krek odgovoril, da "uporaba v vojski ni najbolj ekonomična rešitev, je pa lahko zadnja".

Vladnega letala se je pred zbranimi novinarji na kratko dotaknil tudi premier Borut Pahor. Dejal je, da trenutno uporablja redne letalske linije, razen če razpored njegovih dolžnosti ne narekuje drugačnih rešitev. "Prejšnji teden sem bil petkrat na letalu, in to na redni liniji. Kar se tega tiče, bi prosil slovensko javnost - varčujemo pri ugodju in udobju." Ob tem dodaja, da je omenjeno letalo rezultat nakupa, ki je bil opravljen ob zaupanju slovenske javnosti, a je bilo zaupanje zlorabljeno. Zato si prizadevajo poiskati najekonomičnejšo rešitev. "To letalo je luksuzno po dometu in po varnosti ter inštrumentih, ki so na njem," pravi premier. "Toda: ali Slovenija potrebuje čezoceansko letalo?"