Fenomen dolgotrajnega covida je še neznanka, povzroča pa tudi "meglo v glavi"

Pomembno vlogo pri rehabilitaciji po covidu-19 in pri dolgotrajnem covidu imajo tudi respiratorni fizioterapevti. Njihova vloga je še posebej pomembna pri tistih, ki zbolijo za težjo obliko. Foto: BoBo

Letošnji svetovni dan fizioterapije poteka pod naslovom Rehabilitacija in dolgotrajni covid-19. Vse več ljudi, ki so preboleli covid-19, tudi brez hujšega poteka, ima težave s posledicami bolezni.

Predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije Tine Kovačič je pojasnil, da so pri dolgotrajnem covidu zaznali več kot 200 simptomov, najpogostejša je dolgotrajna utrujenost, izčrpanost, utrudljivost, težave s spanjem in s spominom, depresija, tesnoba, anksioznost … Ob tem je opozoril, da mora biti predpisovanje fizioterapevtske vadbe po covidu-19 previdno, da se ne poslabšajo posameznikovi simptomi in da z njo dosežemo zdravilne učinke.

Predstojnica infekcijske klinike UKC-ja Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je pojasnila, da gre za več vrst bolnikov, ki imajo težave po preboleli bolezni.

"Če smo imeli kakršne koli dvome o delu fizioterapevtov, so se popolnoma razblinili, ko smo se začeli ukvarjati s covidom. Spoznali smo, kakšen pomen ima za rehabilitacijo bolnikov, ne glede na to, ali gre za postakutne težave ali dolgotrajni covid. Bolniki, ki so dolgo na umetni ventilaciji, izgubijo mišično maso in postanejo popolnoma nepokretni. Hude težave imajo tudi, ker so izgubili tudi dosti drugega tkiva," je pojasnila Lejko Zupanc, zato ti bolniki potrebujejo prehrambeno, fizioterapevtsko in tudi psihološko obravnavo. Nekaj bolnikov so po njenih besedah uspešno rehabilitirali z rehabilitacijo na URI Soča.

Hude težave še leto dni po prebolelem covidu-19

Druga skupina, za katero se ne ve natančno, kako obsežna je, pa so bolniki, ki imajo težave po prebolelem covidu-19.

"Po mesecu dni imajo težave vsaj tri četrtine bolnikov, ki so imeli tudi lahke oblike bolezni. Po pol leta ima težave manj ljudi, nekateri pa imajo hude težave še po letu dni. Govorimo o bolnikih, ki niso potrebovali hospitalizacije in so imeli lahko obliko. Glavna težava je utrujenost, ki lahko popolnoma onemogoča normalno življenje ljudi, ki so do zdaj polno funkcionirali in bili celo aktivni športniki," pravi Lejko Zupanc in dodaja, da so že ustanovili neformalni center za obravnavo dolgega covida-19, kjer so združili nekatere strokovnjake (pulmologi, kardiologi, psihologi), ki obravnavajo bolnike v ambulanti na infekcijski kliniki. Zdaj jo obiskuje okoli 100 bolnikov.

"Kaj povzroča dolgi covid, ni povsem jasno, teorij je zelo veliko. Ali gre za neko vnetje, ali gre za okvaro avtonomnega živčevja ali za posledice motenj koagulacije, ki so zelo pogoste pri covidu, mikroembolizacije v najrazličnejše organe. Ker ne vemo, kaj je vzrok, nimamo prave vzročne terapije. Bolniki so velikokrat obupani, na videz so videti v redu, laboratorijski izvidi so dostikrat normalni, oni pa ne morejo funkcionirati. Skušamo jim dopovedati, da so težave objektivne in da gre za dolgotrajno rehabilitacijo, ki mora biti prilagojena vsakemu posamezniku," še opisuje Lejko Zupanc.

Tanja Lejko Zupanc o težavah zaradi dolgotrajnega covida

"Večina bolnikov je hudo utrujenih in ima težave s koncentracijo, spominom, z razumevanjem, pravijo, da imajo meglo v glavi. Lep delež ljudi ima hude bolečine v prsih, ki niso povezane z naporom in jih ne moremo opredeliti, ker sta slika pljuč in EKG normalna. Kar nekaj bolnikov ima hude mišične bolečine in bolečine v sklepih, nekateri imajo težave s pljuči pri fizičnem naporu, tako da komaj prehodijo eno nadstropje. Ali so težave ozdravljive, je težko reči, ker covid-19 ne poteka dolgo. Nekateri posamezniki pa so imeli težave več kot leto dni."

Posledica dolgotrajnega covida-19 so tudi motnje spomina

Andrea Backović Juričan z NIJZ-ja, predsednica sekcije fizioterapevtov za krepitev zdravja, je povedala, da je fenomen dolgotrajnega covida nova zadeva, ki se še raziskuje in zato ni oblikovanih smernic za zdravljenje in prav tako še ni na nacionalni ravni sistema za zbiranje podatkov glede posledic dolgotrajnega covida.

Svetovna zdravstvena organizacija navaja, da mesec dni po prebolelem covidu-19 ena četrtina prebolevnikov še vedno toži za različnimi zdravstvenimi težavami. Svetovna zveza za fizioterapijo pa, da v okviru 12 tednov ena oseba od desetih, ki so preboleli covid-19, razvije simptome dolgotrajnega covida.

Slovenska spletna panelna anketa SI-PANDA od decembra 2020 zbira podatke o vplivu epidemije covida-19 na življenje.

Vključili so tudi vprašanja s področja covida-19 in glede na podatke iz meseca julija, kot pravi nacionalna promotorka zdravja, je 200 anketirancev (20 odstotkov) poročalo, da so preboleli covid-19. 70 odstotkov jih je navedlo vsaj eno zdravstveno težavo.

Vsi pa navajajo motnje v vsakdanjem delovanju. Najpogostejše težave (38 odstotkov) so slabo počutje in utrujenost. Sledijo motnje vonja in okusa, bolečine v mišicah in sklepih, motnje spanja, bolezni ter motnje v pomnjenju in koncentraciji.

"Pacientu na fizioterapiji pripravimo vadbeni program, za katerega pričakujemo, da ga bo izvajal doma, da se postopoma vrne v vsakodnevno telesno dejavnost. Na naslednji obravnavi moramo začeti znova, saj se nekateri pacienti ne spomnijo ničesar, kar smo se na prejšnji obravnavi dogovorili," je opisala motnje s spominom.

Programer Davor Tavčar o posledicah dolgotrajnega covida

"Septembra lani smo v družini zboleli za covidom-19. Ohranili smo respiratorne funkcije, prav tako nam ni narasla vročina. Sam sem jo imel maksimalno 37. Bil sem pa zelo utrujen, zvonilo mi je v glavi, za očmi sem imel bolečine, tudi po drugih delih telesa. V najhujšem obdobju sem lahko jedel le mandarine, ki so imele okus po milu. V dvanajstih dneh sem shujšal za 11 kilogramov, kar je pomenilo izgubo skoraj vseh mišic. Z vadbo sem v mesecu dni prišel do prvega prehojenega kilometra. Zaradi dejstva, da ne morem predolgo sedeti, delam kot programer v stoje med hojo na tekalni stezi. Med delavniki sem tako prehodil med 15 in 30 kilometrov. Prej kondicija ni bila problem, zdaj je. Do 10. novembra sem še vedno na bolniški. Prehodim maksimalno sedem kilometrov na dan, programiram pa lahko največ tri ure. Nato pa izklopim glavo, zaradi težav s koncentracijo. Čas globoke koncentracije se je močno zmanjšal. Z lastno vadbo sem januarja prišel do teh treh ur. Želel sem več, nato pa mi je čez noč padla storilnost le na eno uro. Na dan pa sem lahko prehodil zgolj dva kilometra. Psihologinja mi je svetovala obisk nevrološke klinike, kjer so mi naredili izvid. Tam zdaj hodim na terapije. Tam imajo računalniške programe za krepitev podaljšane pozornosti. Najprej gre za enostavne zadeve, nato pa zmeraj težje. Zdaj sem spet na treh urah programerskega dela, vendar je to premalo za vzdrževanje družine. Pri pisanju programa vem, kaj bo naslednja stvar, ki jo bom naredil. V nekem trenutku zagledam ekran in vidim neke znake, za katere ne vem, kaj pomenijo. Neka zmeda in končam delo. Težave imam tudi z dolgo vožnjo z avtom. Vsi nasproti vozeči avtomobili in vsa okolica so bile informacije, ki so zasule možgane. Zaradi tega sem moral zapeljati s ceste in prenehati z vožnjo, saj bi lahko povzročil nesrečo. Zdaj vozim največ do 30 kilometrov."

Najtežje bolnike rehabilitirajo v URI-ju Soča

V Univerzitetnem rehabilitacijskem centru Soča, kjer se posvečajo rehabilitaciji najtežjih covidnih bolnikov, so prvega bolnika po težki obliki covida-19 sprejeli že dva meseca po prvi potrjeni okužbi z novim koronavirusom v Sloveniji. Do danes so sprejeli že 110 bolnikov.

"To niso bolniki, ki imajo dolgi covid-19. Večina je imela težko obliko bolezni, potrebovali so intenzivno zdravljenje zaradi respiratorne odpovedi," je povedala Katarina Cunder z URI-ja Soča.

Pri teh bolnikih se, kot pravi, razvije okvara mišic in živčevja, zaradi česar pride do odpovedi rok in nog. Zato so bolniki nesamostojni, nehodeči, izgubili pa so več kot 20 odstotkov mišične mase in so imunsko slabi.

"Struktura bolnikov na oddelkih se nam je precej spremenila. Prej smo imeli dva do tri takšne bolnike na enkrat, zdaj imamo vseskozi poln oddelek postcovidnih pacientov," je dodala Cunder.

Ti bolniki so deležni celostne obravnave s strani delovne skupine, ki jo sestavljajo zdravnik specialist fizikalne in rehabilitacijske medicine, fizioterapevt, delovni terapevt, logoped, psiholog, socialni delavec in strokovnjaki s področja zdravstvene nege.

Številne respiratorne težave prebolelih

"Pri rehabilitaciji je nepogrešljiva respiratorna fizioterapija. Naše respiratorne fizioterapevtke še po sprejemu na naš inštitut ugotavljajo do 50-odstotno znižanje pljučne kapacitete, zmanjšano moč in vzdržljivost dihalnih mišic, zmanjšano učinkovitost in napade kašlja, še vedno zmanjšano nasičenost krvi s kisikom, spremenjene vzorce dihanja, težko dihanje …" pa je naštel vodja fizioterapije URI-ja Soča Janez Špoljar.

Pri najtežjih bolnikih prihaja tudi do ponovnega učenja posedanja, hoje in vključevanja v vsakdanje funkcijske gibalne aktivnosti.

Glede na podatke prvih 35 sprejetih bolnikov je bila njihova povprečna starost 60 let, najmlajši je imel 38 let, najstarejši 81 let. Tri četrtine bolnikov pa so bili moški.

Fizioterapija ima pri okrevanju po covidu-19 pomembno vlogo