V SDS-u, kjer so sejo predlagali, opozarjajo, da v slovenskem sodstvu že dalj časa prihaja do težav zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov. Medtem ko je stečaj v razvitih državah normalen postopek, so pri nas ti postopki izenačeni s totalno likvidacijo in razprodajo podjetij, poudarjajo.

V imenu predlagateljev je poslanec Vinko Gorenak poudaril, da so bile spremembe insolvenčne zakonodaje, ki jih je uveljavljal nekdanji minister za pravosodje Aleš Zalar, slabe in so Slovenijo, denimo pri izplačevanju nagrad stečajnim upraviteljem, drago stale. A za to ni nihče odgovarjal, je prepričan.

Sočasno SDS skrbi tudi afera Prijatelji v stečaju, s katero se je po njihovem mnenju jasno pokazala naveza med stečajnimi sodniki in stečajnimi upravitelji, in disciplinski postopki, ki niso pokazali nobenih nepravilnosti, zato so zelo kritični do sodstva in Zbornice upraviteljev Slovenije.

Gorenak je sicer v uvodu zavrnil očitke, da želijo v SDS-u z zahtevami po tovrstnih izrednih sejah ustvarjati izredne razmere v državi. Opozoril je, da zgolj opravljajo nalogo opozicije, to je opozarjati na probleme v državi. "Mi bomo to počeli, dokler bo potrebno," je napovedal.

Po mnenju PS-ja je napredek že narejen
Aljoša Jerič (PS) je po drugi strani dejal, da so bile bistvene spremembe na tem področju opravljene letos. Spomnil je, da je bil narejen pomemben korak pri okrepitvi nadzora nad stečajnimi upravitelji ter pogojih za pridobitev ali odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije upravitelja.

Ljudmila Novak (NSi) pa je opozorila, da so stečajni postopki zelo dolgi. Upniki so zato poplačani zelo pozno, z zelo nizkimi zneski ali pa sploh niso. Tudi zdravi del podjetja, ki bi lahko v primeru hitrega poteka stečajnega podjetja še naprej deloval, propade, je dodala.

Precej manj črnogleda je bila Majda Potrata (SD), ki se je pri tem oprla na statistične podatke. Povprečno trajanje stečajnega postopka v Sloveniji je dve leti, v EU-ju pa 1,9 leta. Poleg tega je strošek stečajnega postopka v Sloveniji več kot dvakrat nižji kot v Evropi, premoženje, pridobljeno iz stečajnih postopkov, pa le nekoliko nižje, je nanizala.

Ficko: Le Janšev manever
Franc Bogovič (SLS) je pohvalil odločitev za današnjo razpravo o delu sodstva s poudarkom na insolvenčnih postopkih, hkrati pa izpostavil, da se zaveda, da je sodna veja oblasti avtonomna. Menil je še, da ne gre iskati krivca za trenutno stanje, temveč priti do priznanja, da so potrebne spremembe.

Po mnenju Branka Ficka (PS) pa prvak SDS-a Janez Janša na določen način kliče na pomoč, "ostali pa morajo verjetno po navodilih blatiti pravosodni sistem". "Dejstvo je, da z razpravo o odgovornosti ne bomo rešili ne hitrosti insolvenčnih postopkov ne nagrad, predvsem pa ne bomo rešili zdravih jeder v gospodarstvu," je napovedal.

Pličanič: Spremembe že prinašajo rezultate
Aktualni minister za pravosodje Senko Pličanič pa je pojasnil, da na področju učinkovitosti sodstva že opažajo nekatere pozitivne spremembe in dodal, da podpisana zaveza s sodstvom že kaže pomembne rezultate na področju skrajševanja (tudi insolvenčnih) postopkov. Spomnil je tudi na sprejete spremembe zakonov o sodiščih in o sodni službi, ki so preoblikovale in okrepile nadzor nad delom sodnika in sodišč.

Glede dejavnosti ministrstva na področju nadzornih pristojnosti nad stečajnimi upravitelji pa je poudaril, da je bila pred poletjem sprejeta novela insolvenčne zakonodaje, ki del pristojnosti prenaša nazaj z zbornice upraviteljev na pravosodno ministrstvo. Obetajo se nove spremembe, ki bodo zagotovile tudi prenos drugih pristojnosti, je dodal. Eden glavnih projektov, ki je v pripravi, pa je po njegovih besedah sistemska razdolžitev podjetij.

Na glasovanju več priporočil
V SDS-u so sicer pristojnemu odboru predlagali več priporočil - ki jih je odbor zavrnil -, in sicer: DZ naj vladi naloži, da preuči utemeljenost ustanovitve in delovanja zbornice upraviteljev ter urejenost odgovornosti stečajnih upraviteljev, nadzora nad njihovim delom in odgovornost sodnikov, ki vodijo postopke. Vlada bi morala po njihovem mnenju pripraviti zakonske spremembe, ki bi prispevale k doslednemu nadzoru nad delom stečajnih upraviteljev in sodnikov.

Vlada na drugi strani ocenjuje, da so priporočila SDS-a v tem trenutku nepotrebna, saj so bile spremembe za izboljšanje tega področja že sprejete, v pripravi pa so nove. Ob tem priznava, "da stanje na obravnavnem področju še ni zadovoljivo" in da mora slovensko sodstvo delovati tako, "da zagotavlja sodne storitve najmanj enake kakovosti in hitrosti, kot je to v večini evropskih držav".

DZ tako ni sprejel nobenih sklepov, saj je odbor DZ za pravosodje dopoldne zavrnil štiri priporočila SDS-a.