Fišer je v intervjuju za prvi program Radia Slovenija napovedal, da se bo pozanimal, kaj je s primeri, kot so Šrot, Bavčar in Čista lopata, in bo poskušal vplivati na to, da se premaknejo, če bo ocenil, da za to obstaja ustrezna podlaga. Prepričan je, da se da zadeve z organizacijskimi prijemi pospešiti. Fišer pri tem opozarja, da kazenski postopek zahteva določen čas. "Čim zahtevnejša je zadeva, tem več časa bo najbrž zahtevala," pravi.

Opozarja tudi na zmotno dojemanje ljudi, da je tisti, ki je bil predmet nekega policijskega ukrepa, že tudi kriv. "Ustava zagotavlja domnevo nedolžnosti. Zgrešeno je sklepati, da je nekdo kriv, zgolj iz tega, kar je bilo na začetku narejeno."

Po njegovem mnenju se generalni državni tožilec namreč lahko le redko vtika v delo svojih podrejenih, sam pa bi se za ta ukrep odločil le v izjemnih primerih in še to le v zakonsko določenih okvirjih.

Pogajanja bodo nekaj povsem novega za pravno kulturo
V pogovoru se je dotaknil tudi novega instituta, in sicer možnosti pogajanja o krivdi z obdolžencem. Fišer tovrsten institut, ki se je v naše pravo prenesel iz anglosaškega sveta, sicer podpira, a opozarja, da bo v našo pravno kulturo vnesel velike spremembe, ki bodo od odgovornih zahtevale veliko izobraževanja, da ga bodo znali uporabljati.

Po njegovem mnenju so slovenski tožilci kos pregonu tudi zahtevnejših kaznivih dejanj. "To je naša ustavna obveznost, temu preprosto moramo biti kos. Zato se moramo usposobiti in temu bomo morali biti kos," je prepričan.