Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič je predstavil prve podatke o uspešnosti dela sodstva v letošnjem letu. Pozitivni trendi pri zmanjševanju sodnih zaostankov se nadaljujejo, saj se je število nerešenih zadev od novembra lani do novembra letos znižalo za 14 odstotkov.

Pri sodnih zaostankih je omenil dvoje posebnosti. Povečali so se zaostanki na vrhovnem sodišču za šest odstotkov, na upravnem sodišču pa celo za 60 odstotkov. Poleg tega se je zvišalo število nerešenih pomembnejših zadev na slovenski ravni za 0,3 odstotka.

Med rešenimi zadevami na sodnika so precejšnje razlike med posameznimi sodišči. Gibljejo se od 400 do nekje 700 rešenih zadev.

Okrožno sodišče v Novi Gorici je rešilo 685 zadev na sodnika, kar je največ v Sloveniji. Med višjimi sodišči pa je največ zadev rešilo Višje sodišče v Kopru, in sicer 154 zadev na sodnika.

Sodišče v Murski Soboti, ki nima tako dobrih rezultatov, je izpostavilo, da so njihovi sodniki reševali zadeve tudi v Mariboru in Slovenj Gradcu, kar pomeni, da rešijo manj zadev na svojem sodišču. Pri pomembnejših zadevah je povprečen čas reševanja 7,8 meseca, pri drugih zadevah pa 6,8 meseca.

Veliko pozornost namenjajo tudi reševanju starejših zadev, ki je sicer ustrezno, a ne še optimalno, je dejal Florjančič. Število zadev, starejših od 10 let, se je znižalo, zvišalo pa število zadev, starih med tri in deset let.

Finančne težave sodstva
Florjančič je poudaril, da "v proračunskih pogajanjih mesto slovenskega sodstva ni zagotovljeno kot mesto tretje veje oblasti". Položaj sodstva je po njegovih besedah enak položaju nekih drugih agencij in podobnih institucij.

Premier Miro Cerar se po njegovih besedah o teh stvareh ni želel z njim pogovarjati, zato so se pogajali le z ministrstvom za finance. "Dobili smo le nekaj od tega, kar smo zahtevali, čeprav so naše zahteve v finančnem smislu popolnoma realne," je dejal.

Predsednik vrhovnega sodišča je po obiskih slovenskih sodišč pojasnil, da ni odvisno le od sodstva, koliko in kako rešujejo zadeve, ampak tudi od razmer in okoliščin dela. Na slabe razmere opozarjajo predvsem nižji sodniki.

Zakonodajni postopki po mnenju sodnikov resno vplivajo na delo sodišč, tako da se sodni postopki daljšajo in postajajo zahtevnejši. Sodišča poleg tega dobivajo še nove pristojnosti, vendar ministrstvo za pravosodje za to ne predvideva novih finančnih sredstev.

Nemogoči prostori
Pri delu sodnikov so po njegovih besedah pomembne tudi prostorske razmere, ki bi jih moralo zagotoviti ministrstvo za pravosodje. Glede tega je stanje najbolj kritično na sodišču v Ljubljani, kjer okrožno in okrajno sodišče delujeta na več lokacijah in je tako onemogočena funkcionalna povezanost sodišč, poleg tega je tu še varnostno vprašanje.

Vrhovno sodišče prav tako po mnenju njegovega predsednika deluje v nemogočih razmerah. Zato zahtevajo, da ministrstvo prostorske razmere uredi. Med možnostmi je izpostavil, da bi se poleg novega zapora v Ljubljani zgradili še dve razpravni dvorani, da bi se lahko sojenja organizacijsko in varnostno lažje izpeljala.

Ponovno povečanje števila sodnikov?
Družinski zakonik je sodiščem naložil še nove pristojnosti in obremenitve, zato bi bilo po njegovem mnenju treba povečati število sodnikov. Od leta 2008 se je njihovo število zmanjšalo za 200, s tem pa je bilo po njegovih besedah doseženo dno.

Florjančič je kot težavo izpostavil tudi problem s sodnimi izvedenci, primanjkuje namreč kliničnih psihologov, izvedencev za ekonomijo in bančništvo ter medicinskih izvedencev.