Na današnji dan leta 1912 je bila v Kranjski Gori ustanovljena prva gorskoreševalna služba pri nas, zdaj jih v okviru Gorske reševalne zveze deluje 17. Ves ta čas gorski reševalci delajo kot prostovoljci, čeprav na leto opravijo skoraj deset tisoč ur zahtevnega dela.

Prikazali so, kako poteka reševanje
Pretekli konec tedna so svoje delo prikazali širši javnosti, vajo v dolini Draga, na gradu Kamen, pa sta si ogledali tudi ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal in ministrica za obrambo Ljubica Jelušič.

Reševalci so prikazali tako klasično reševanje kot tudi reševanje s helikopterji, pri katerem sta sodelovala policijski in vojaški helikopter.

Gore napak ne dopuščajo, zato morajo biti reševalci dobro izurjeni. Največ dela imajo tolminski reševalci, ponesrečenci pa vse prevečkrat precenjujejo svoje sposobnosti ali se v gore odpravijo z neprimerno opremo. Letos so v petih mesecih reševalci morali posredovati že 115-krat, v osmih primerih poškodovancem ni bilo več pomoči.

Želijo si svoj center
Ker je cilj gorskih reševalcev pomagati čim hitreje in čim bolje, si želijo, da bi imeli center za gorsko reševanje, saj se zdaj usposabljajo, kjer je mogoče, dežurajo pa kar na Letališču Jožeta Pučnika. Njihovo delo je tudi preventiva ter izobraževanje članov in drugih obiskovalcev gora.

Nesreča ne prizanese niti reševalcem
Žal je v slabem stoletju tudi njihove vrste zadela nesreča, saj so izgubili 14 svojih članov. Gore so davek prvič terjale leta 1942, ko sta se med reševanjem planincev smrtno ponesrečila dva mlada jeseniška reševalca. Najhujša nesreča pa se je pripetila junija 1997, ko je med helikoptersko vajo na Okrešlju umrlo pet reševalcev.

V spodnji galeriji si lahko ogledate utrinke iz sobotnega prikaza reševanja v gorah.

A. S.
foto: Iztok Novak