Bajram je radost za človeško dušo, ki se je postila v mesecu ramazanu. Čas ramazana je bil čas našega intenzivnega družinskega in prijateljskega druženja ob posebnih večerjah in molitvah, so ob prazniku zapisali v islamski skupnosti v Sloveniji. Ker se, tako kot ramazan, tudi ramazanski bajram oziroma eid al fitr ravna po luninih menah, se ponekod v svetu ne bo začel danes, temveč šele v sredo.

Bajramske slovesnosti v osemnajstih mestih v Sloveniji
Osrednja bajramska slovesnost je bila v Ljubljani v Športni dvorani Slovan na Kodeljevem z začetkom ob 6. uri. Bajramsko molitev je vodil mufti Nedžad Grabus, ki je ob tej priložnosti nagovoril zbrane vernike.

Islamska skupnost v Sloveniji je organizirala bajramske slovesnosti v osemnajstih mestih v Sloveniji, in sicer v Ljubljani, Kopru, Mariboru, na Jesenicah, v Kranju, Tržiču, Škofji Loki, Postojni, Ajdovščini, Sežani, Kočevju, Trbovljah, Novem mestu, Krškem, Celju, Velenju, Izoli ter Novi Gorici.

Ramazan je deveti mesec v muslimanskem koledarju, ki se ravna po luninih menah. Je eden od petih stebrov islama, med katerimi so tudi izpovedovanje vere v Alaha in njegovega preroka Mohameda, molitev petkrat na dan, dajanje miloščine revnim in bolnim ter romanje v Meko vsaj enkrat v življenju. Muslimani se v svetem mesecu spominjajo razodetja Korana preroku Mohamedu. V tem času se verniki od zore do sončnega zahoda odpovedujejo hrani, pijači, kajenju, spolnim odnosom, vsem grdim besedam in mislim.

Vernikom ob prazniku voščil tudi nadškof Stres
V voščilu vernikom je ljubljanski nadškof Anton Stres zapisal, da vsem članom islamske skupnosti v Republiki Sloveniji vošči "globoko praznovanje resnice, pravičnosti, poštenosti, solidarnosti in ljubezni".

Zahvalil pa se jim je tudi za odprtost za dialog in pripravljenost za sodelovanje, ko se skupaj zavzemajo za človekovo dostojanstvo ter skupno dobro.