Na sredni skupščini, na kateri je po navedbah organizatorjev sodelovalo približno 300 udeležencev, je bilo vzpostavljeno vsebinsko in operativno okostje zasedbe (več o četrtkovem programu). Več študentov je noč, ki je minila mirno, preživelo v prostorih fakultete. Organizirana je bila redarska služba, ki je poleg zaposlenih varnostnikov skrbela za red.

Gibanje Mi smo univerza je v okviru protesta proti obstoječemu študijskemu sistemu "zasedlo" prve predavalnice na filozofski fakulteti. Organizatorji "zasedbe" (zbralo se jih je nekaj 100) so se po uvodnem nagovoru odpravili od predavalnice do predavalnice in vabili študente, da se jim pridružijo, da pridejo na skupščino ter povejo svoje mnenje ali podajo svoje predloge za izboljšanje položaja tako študentov kot predavateljev na fakultetah in celotnega sistema študija. Zahteve "okupatorjev" so med drugim tudi konec bolonjske reforme, štipendije za vse, polno financiranje študija in demokratizacija univerze.

Okupatorje sta pozdravila rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik in dekan filozofske fakultete Andrej Černe, ki je ob tem še zagotovil, da po dogovoru z organizatorji protesta sankcij tako proti predavateljem kot proti študentom, ki se bodo raje udeležili protesta kot pa predavanj, ne bo. Oba sta protestnikom v uporabo ponudila tudi prvo izmed "osvobojenih" predavalnic.

Vztrajali bodo, dokler ne bo sprememb
Čeprav so najprej nameravali okupirati celotno fakulteto, so se v torek na skupščini odločili, da tega ne storijo, bodo pa motena posamezna predavanja, je za MMC pojasnil Miha Kordiš. Zasedba bo potekala v obliki delavnic, na katerih bodo študentje in vodstvo razpravljali ter iskali rešitve težav. Na drugi skupščini (prva je potekala v torek) so približno začrtali program za naprej in se dogovorili o logističnih stvareh - med drugim so sklenili, da se bodo predstavniki gibanja odpravili po drugih fakultetah ter poskusili podoben upor "zanetiti" tudi med preostalimi študenti.

V avli filozofske fakultete, kjer bodo potekale tudi vse skupščine, bodo protestniki vztrajali, dokler ne bo sprememb oz., kot je pojasnil, Kordiš, "dokler ne bomo dosegli vsaj nekega dogovora". To seveda pomeni, da bodo v avli tudi spali. Kar nekaj protestnikov se je temu primerno "opremilo", saj so s seboj prinesli spalne vreče, blazine, nahrbtnike s potrebščinami in brisače.

Bodo lahko prespali? Dekana skrbi varnost.
Največjo težavo predstavlja varnost, saj se poslopje fakultete načeloma zapre ob 21. uri. Dekan je protestnike opozoril, da je njegova dolžnost, da varnost na fakulteti zagotovi, zato jim ne bo mogel omogočiti, da bi v poslopju prespali. Študentje so predlagali, da bi sami oblikovali nekakšne varovalne skupine, vendar predlog ni bil sprejet. Dokončno odločanje o tem, ali bodo v avli fakultete tudi spali, so zato preložili na večerno skupščino.

Rektor ljubljanske univerze pa pravi: "Jaz mislim, da se da vsako stvar rešiti z dogovorom. Konec koncev smo na univerzi, smo pametni ljudje in se znamo pogovarjati. Sploh me ne skrbi, da se ne bi mogli dogovoriti."

Končne alternative bolonjski reformi še ni, lahko pa zraste
Miha Kordiš je pred zasedbo fakultete za MMC pojasnil, da so najpomembnejše zahteve, ki so jih postavili, polno financiranje študija, konec bolonjske reforme, štipendije za vse in demokratizacija univerze. Na vprašanje, ali imajo pripravljeno kakšno alternativo bolonjski reformi, s katero nihče ni povsem zadovoljen, Kordiš pravi: "Mogoče ne celostne alternative. Ena stvar, ki lahko neposredno zraste iz interesov študentov in profesorjev, je tudi zapisana zahteva do pravice do samoorganiziranega študijskega procesa - od bralnih seminarjev do takšnih in drugačnih predavanj. Stvari so čisto realistične in se že v veliki meri izvajajo zunaj institucij. Ampak nimajo vstopa v te etablirane hrame učenosti."

"Bolonjsko reformo mi korenito popravljamo, spreminjamo in spremljamo ves čas. Če želijo odpravo bolonjske reforme, potem bodo pač morali ponuditi nov model. In ko bo na mizi nov model, se bomo lahko pogovarjali," pa pravi Stane Pejovnik.

Problematični študentski predstavniški sistem
Po Kordiševem mnenju je treba univerzo demokratizirati - pravi, da je problematičen predvsem predstavniški sistem: "Gre za zaprtost študentskih in visokošolskih institucij, kar se tiče neposrednega sodelovanja študentov in tehničnih služb pri vplivanju na to, kako zelo se njihova mnenja slišijo." Ob tem je izpostavil: "Kakšen neposreden vpliv pa imamo študentje na delovanje institucij? Za zdaj nikakršnega."

Kordiš priznava, da trenutno študentje sicer imajo svoje predstavnike v omenjenih institucijah, vendar: "Že sam predstavniški sistem je problematičen. Ti človeka izvoliš, potem pa lahko ta človek dela, kar hoče. Nihče ga ne bo klical na odgovornost. Pa tudi če ga, ni nobene obveze, da se bo kaj zgodilo." Poudaril je, da nekateri predstavniki (pri tem izpostavlja predvsem "domačo" filozofsko fakulteto) sicer opravljajo svoje delo, nekateri pa ne. "Ampak pri tem se ne moremo zanašati na benevolentnost, na dobro voljo človeka, da bo delal, kakor mora. Treba je sistemsko urediti zadeve."

Pejovnik: Glede financ imajo prav
Težave študentov s financami in njihove zahteve po odpravi plačanega študija (pri tem mislijo predvsem na podiplomski oz. doktorski študij) Stane Pejovnik dobro razume. "Kdo pa ne bi razumel študentov, če ne njihov rektor? Zelo dobro jih razumem. Mislim, da se večkrat kot oni ukvarjam s finančnimi problemi univerze, da jih še precej bolje poznam kot oni. In ne morem reči drugega, kot da imajo prav."

Kako pa se na zasedbo fakultete odzivajo študentje? MMC se je pogovarjal z Leonom, ki je dejal, da jih deloma podpira, deloma pa tudi ne. "Protestov se pa ne bom udeležil, ker se moram učiti. V petek imam izpit," je še dodal. Rok pa nam je pojasnil, da ni povsem seznanjen z zahtevami okupatorjev, kar je "popravil" pozneje, ko se je udeležil skupščine.

Filozofsko fakulteto nekoč že zasedli
Gre za prvo "okupacijo" fakultete po letu 1971, ko se je skupina študentov med 26. majem in 2. junijem v sklopu akcije Naše gibanje je boj za socializem zasedla poslopje iste fakultete. Povod je bilo represivno delovanje policije proti politično aktivnim študentom. Takratne zahteve so bile: večja politična svoboda študentov, izpustitev zaprtih študentov, ukinitev izpitov in dejavnejša vloga študentov pri vodenju univerze - torej isto, kot študentje zahtevajo danes. Zasedba filozofske fakultete se je takrat končala z začetkom počitnic.