Organizatorji "zasedbe" so se po uvodnem nagovoru odpravili od predavalnice do predavalnice in vabili študente, da se jim pridružijo, da pridejo na skupščino in povedo svoje mnenje ali podajajo svoje predloge za izboljšanje položaja tako študentov kot predavateljev na fakultetah in celotnega sistema študija. Zahteve "okupatorjev" so med drugim tudi konec bolonjske reforme, štipendije za vse, polno financiranje študija in demokratizacija univerze.

Okupatorje sta pozdravila tako rektor ljubljanske univerze Stane Pejovnik in dekan Filozofske fakultete, ki je ob tem še zagotovil, da po dogovoru z organizatorji protesta sankcij tako proti predavateljem kot proti študentom, ki se bodo raje udeležili protesta kot pa predavanj, ne bo. Oba sta protestnikom v uporabo ponudila tudi prvo izmed "osvobojenih" predavalnic.

Čeprav so najprej nameravali okupirati celotno fakulteto, so se v torek na skupščini odločili, da tega ne storijo, bodo pa motena posamezna predavanja, je za MMC pojasnil Miha Kordiš. Zasedba bo od zdaj potekala v obliki delavnic, na katerih bodo študentje in vodstvo razpravljali in iskali rešitve problemov. V avli filozofske fakultete, kjer bodo tudi vse skupščine, bodo protestniki vztrajali, dokler ne bo sprememb, oz. kot je pojasnil Kordiš, "dokler ne bomo dosegli vsaj nekega dogovora".

To seveda pomeni, da bodo v avli tudi spali - kar nekaj protestnikov se je temu primerno "opremilo", saj so s seboj prinesli spalne vreče, blazine, nahrbtnike s potrebščinami in brisače. Kot je v torek ob napovedi zasedbe dejal eden izmed udeležencev, je temperatura v avli višja kot pred borzo, "zato šotori ne bodo potrebni".

Stojimo na mestu. Kje je kritično mišljenje?
"Stvari ne gredo več naprej. Samo do tukaj, nič dlje," je na torkovem zboru v avli filozofske fakultete dejal eden izmed organizatorjev. Med največjimi težavami se izpostavlja bolonjsko reformo, ki po njihovem mnenju zmanjšuje kakovost študija, poleg tega pa nalaga stalno prisotnost in veliko dodatnih obveznosti. Študenti zato v okviru nasprotovanja reformi zahtevajo prenovo študijskih programov, konec obvezne prisotnosti na predavanjih in večji vpliv na urnik.

Organizatorji želijo, da bi se na fakultete vrnil "vsaj drobec kritičnega mišljenja, ki je z uvedbo bolonjske reforme iz fakultete izpuhtel".

Strnjena zahteva organizatorjev je jasna: zahtevajo javno, brezplačno in kakovostno visoko šolstvo. Miha Kordiš iz gibanja Mi smo univerza in rektor ljubljanske univerze Radoslav Stanislav Pejovnik sta v Odmevih z voditeljico Rosvito Pesek komentirala razloge za napovedano zasedbo.

Brezplačni študij ...
Brezplačni študij je predpogoj, da je lahko študij na visokošolskih ustanovah širok in dostopen vsem. Merilo za vpis ne sme imeti finančne osnove, je dejal Miha Kordiš. S tem se deloma strinja tudi Pejovnik, ki je prepričan, da mora biti študij tako na prvi kot na drugi bolonjski stopnji brezplačen. V zvezi z dokaj dragim doktorskim študijem pa je dejal, da je znesek 10 tisoč evrov prerazporejen na vsa tri leta študija in da na nobeni univerzi po svetu ni poceni doktorskih študijev. Kot primerjavo je navedel, da je strošek države za vsakega osnovnošolca na leto 8 tisoč dolarjev, in se vprašal, ali naj torej doktorski študij stane manj kot osnovnošolsko izobraževanje.

... prenova študijskih programov ...
Med zahtevami "okupatorjev" je tudi prenova študijskih programov, ki je, tako je pojasnil Kordiš, povezana s pravico do samoorganiziranega izobraževanja in možnostjo, da lahko študenti bolj neposredno izrazijo svoje interese in sodelujejo pri oblikovanju kurikuluma in vsebin. Pejovnik meni, da je zateva popolnoma legitimna, saj je akademska skupnost profesorjev in študentov bistvo vsake dobre univerze. Sodelovanje študentov je dobrodošlo, je dodal.

... štipendije za vse
Organizatorji akcije zahtevajo tudi štipendije za vse študente, saj naj bi bil to socialni predpogoj, da na začetku študija "štartajo" iz enakih položajev. Pejovnik pri tem vidi nastanek temeljne zadrege, saj se na univerze vpiše 80 odstotkov srednješolcev, pri čemer nastane dilema, ali kakovostni ali množični študij. To je problem vse Evrope, je pojasnil in dodal, da bo na tem področju potreben dogovor, kako skrbeti za res kakovostne kadre. Množični študij po drugi strani namreč zahteva tudi več profesorjev, prostorov in denarja.

Splošno nezadovoljstvo z bolonjsko reformo
Nezadovoljstvo z bolonjsko reformo je skupno tako profesorjem kot študentom, ugotavljata tako Kordiš kot Pejovnik. Rektor je dejal, da "ve , kje so glavne zadrege in kaj je treba narediti". Dodaja, da univerza to že pončne vse čas, in kot primer izpostavil prenovo programov pred desetletjem, ko so se ti morali prilagoditi novonastalim razmeram po osamosvojitvi države.

Kordiš je bil konkretnejši in je problematiko ponazoril na primeru filozofske fakultete, kjer se študenti srečujejo z ogromno količino študijskih obveznosti, kar onemogoča poglobljen študij. "Na hitro predelaš, kar moraš, in greš na izpit. To je glavni problem," je dejal.