Na protestu, ki so ga začeli pred Filozofsko fakulteto in se nato ob petju in skandiranju "Kje so naše štipendije?" sprehodili do stavbe Univerze v Ljubljani, so opozorili, da so čez noč ostali brez sredstev, ki bi jim omogočala študij.

Zbrane protestnike je nagovoril tudi rektor ljubljanske univerze Stanislav Pejovnik, ki jim je pojasnil, da bodo z ministrstvom težave poskušali rešiti v treh korakih. V prvem bo Univerza v Ljubljani ustanovila donacijski sklad, ki bo študentom, ki so z januarjem izgubili štipendijo, pomagal takoj. "Sklad bo vreden 150.000 evrov, ki jih bomo dobili s pomočjo slovenskih podjetij in posameznikov," je pojasnil Pejovnik in dodal, da drugi korak pomeni ustanovitev še enega sklada, ki bo skrbel za internacionalizacijo slovenskih univerz in bo štipendiral tuje študente. "To bi bilo lahko narejeno do konca marca in bi pomenilo malo trajnejšo rešitev."

Pejovnik za spremembo zakonodaje
"Zares trajna rešitev bi pa bila sprememba zakonodaje," je prepričan Pejovnik. Protestnikom je zato predlagal, da se skupaj zavzamejo za spremembo zakonodaje in na ta način "poskrbimo, da naša univerza res postane internacionalizirana in da bodo tuji študentje z zadovoljstvom in veseljem hodili v ta naš slovenski hram učenosti".

Na ministrstvu za delo predlagajo bilateralne sporazume
Državna štipendija je izrazit socialni korektiv, ki je namenjen možnosti izobraževanja socialno šibkim (po novem le slovenskim državljanom), pa so že pred protestom pojasnili na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in poudarili, da slovenski državljani v državah, iz katerih prihajajo študentje, do zdaj upravičeni do slovenske državne štipendije, te možnosti nimajo. "Menimo, da je treba z bilateralnimi sporazumi vzpostaviti načelo reciprocitete," so na vprašanje o meddržavni primerjavi dodeljevanja štipendij odgovorili na ministrstvu.

Ministrstvo opozarja na (ne)recipročnost
Do uveljavitve zakona je državno štipendijo letno prejemalo okoli 1.000 tujih študentov, ki so večino prihajali iz držav nekdanje skupne države Jugoslavije. Slovenija je v šolskem letu 2010/2011 za tovrstne državne štipendije namenila okoli dva in pol milijona evrov. Na ministrstvu posebej poudarjajo, da na področju državnih štipendij Slovenija nima sklenjenih sporazumov, ki bi pomenili recipročnost v dostopnosti do pravic, ima pa z nekaterimi državami sklenjene protokole o izobraževanju (Hrvaška, Makedonija, Črna gora), po katerih imajo slovenski študenti v teh državah in obratno enake pogoje izobraževanja kot domače prebivalstvo.

To pa po pojasnilu ministrstva pomeni, "da jim ni treba plačevati šolnin". Od tujih študentov iz omenjenih držav jih je državne štipendije lani prejemalo 224, so pojasnili na ministrstvu in poudarili, da imajo vsi tuji študentje, tako kot slovenski, pravico do bonov za prehranjevanje in dela preko študentskih servisov.

Študenti: Znanje nima državljanstva
Toda po mnenju študentskega gibanja Mi smo univerza "znanje nima državljanstva", zato bodo pripravili protest v podporo tujim študentom, ki bodo protestirali tudi sami. Podporo so jim izrekli tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. S protestom nameravajo pristojne pozvati, da jim "nemudoma vrnejo pravice do prejemanja državne štipendije", so zapisali v ZSSS-ju.

Podporo tujim študentom so izrekli tudi v Študentski organizaciji Slovenije, kjer pozivajo k ureditvi, ki bo omogočila, da bodo "državne štipendije dostopne vsem, ki jih potrebujejo, in ne samo tistim, za katere država meni, da so jih najbolj potrebni". V ŠOS-u še dodajajo, da so na nameravano ukinitev opozarjali vse preteklo šolsko leto, na ministrstvu pa poudarjajo, da so pri pripravi sprememb zakona sodelovali tudi s ŠOS-om, ki "nikoli ni izrazil nestrinjanja s predlagano ureditvijo".

ŠOS zanika trditve ministrstva
V ŠOS-u se s to trditvijo ne strinjajo in pravijo, da so ves čas opozarjali na problematiko na področju državnih štipendij. "Izjava MDDSZ pri omenjeni problematiki je delno zavajajoča, saj MDDSZ predstavnikov študentov na trenutni možni razplet ni opozoril. Ob tem je potrebno poudariti sledeča dejstva: ŠOS je februarja 2010 moral sam zahtevati, da mora MDDSZ predstavnike študente vključiti v proces priprave ZUPJS, saj je bil dan zakon v javno obravnavo brez predhodnega posvetovanja s študenti. Sicer pa je ŠOS ves čas nasprotoval ZUPJS, kar je tudi poudaril na vsaki seji 1. delovne skupine Sveta Vlade za študentska vprašanja," so povedali za MMC.

Dodali so, da je bila problematika tujih študentov sicer opredeljena v novem Zakonu o štipendiranju, ki ga je ŠOS pripravljal skupaj z MDDSZ, vendar je zaradi temeljnih konceptualnih razlik, kot so ukinjanje državnih štipendij mladoletnim dijakom, ukinjanje državne in Zoisove štipendije študentom 3. bolonjske stopnje, zaostrovanja vstopnih kriterijev za pridobitev Zoisove štipendije in še nekaterih dodatnih področij pri kadrovskih štipendijah, na predlog novele podal kar 40 amandmajev.

Socialna pomoč iz druge inštitucije?
Na ministrstvu so prepričani, da je treba vprašanje materialne/socialne pomoči tujim študentom reševati "kot razvojno pomoč drugim državam, kot spodbujanje internacionalizacije izobraževanja, kot spodbujanje meddržavnega sodelovanja na področju izobraževanja ali kot zmanjševanje primanjkljaja določenih poklicnih profilov, ne pa kot socialno vprašanje državljanov tretjih držav".

Ministrstvo naj bi tako že "proučevalo možnost", po kateri bi socialne težave tujih študentov, ki so štipendije izgubili, reševali preko razpisa Javnega sklada RS-ja za razvoj kadrov in štipendije.

Hkrati s tujimi študenti so pravico do državne štipendije izgubili tudi vsi (tako slovenski državljani kot tujci) dijaki. Državna štipendija je namreč po novem zakonu namenjena le polnoletnim slovenskim državljanom.