V teh dneh se ljudje predvsem s prižigom sveč spomnijo mrtvih. Dan spomina na umrle je skozi zgodovino večkrat spremenil ime, a je tradicionalno ostal dan, ko Slovenci množično obiščemo grobove svojcev in prijateljev, položijo pa se tudi venci v spomin na žrtve vojn in nasilja.
Državniški pokloni žrtvam in umrlim
Najvišji državni predstavniki so na Žalah s poklonom padlim v vojni za Slovenijo, padlim v boju proti okupatorjem med drugo svetovno vojno in žrtvam prve svetovne vojne počastili dan spomina na mrtve. Vence je ob postroju častne enote Slovenske vojske položil predsednik republike Danilo Türk.

Türka sta na žalnih slovesnostih spremila predsednik vlade Borut Pahor in predsednik državnega zbora Ljubo Germič. Prav tako so se slovesnosti udeležili predsednik državnega sveta Blaž Kavčič, generalni direktor policije Janko Goršek in namestnik načelnika Generalštaba Slovenske vojske Renato Petrič.
Predsednik republike je venec najprej položil k spomeniku padlim v vojni za Slovenijo leta 1991, nato k spomeniku padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije med letoma 1941 in 1945, slovesnosti na Žalah pa je sklenil s polaganjem venca pri kostnici žrtev prve svetovne vojne. Türk je pozneje venec položil tudi k spomeniku žrtvam vojnega nasilja na Urhu pri Ljubljani in k spomeniku žrtvam povojnih pobojev iz leta 1945 na mariborskem pokopališču Dobrava na Teznem.

Germič se je udeležil slovesnosti pri spomeniku frankolovskim žrtvam na Frankolovem. Državne delegacije so se danes udeležile tudi slovesnosti ob spominskih obeležjih v Gradcu v Avstriji ter v Gonarsu in Gorici v Italiji.
Pahor položil venec na Teharjah
Skupaj s pooblaščencem župana Mestne občine Celje Markom Zidanškom in predsednikom krajevne skupnosti Teharje Francem Kačem je Pahor položil venec v spominskem parku na Teharjah. Spominski park je sicer posvečen zamolčanim žrtvam povojnih pobojev.

Slovenci množično na grobove
Gre za praznik, ki zaradi množice vozil vsako leto postane tudi dan prometnega kaosa ter dan zaslužka prodajalcev cvetja in sveč. Letos poteka akcija, ki Slovence poziva, naj prižgejo svečko manj. MMC je obiskal Žale in ujel nekaj utrinkov. Sodeč po videnem, sveče pri Slovencih ostajajo zelo priljubljen način počastitve prednikov.

Na Žalah počiva več kot 150.000 ljudi
Žale so eno največjih slovenskih pokopališč. Tam je svoj večni počitek našlo okoli 150.000 ljudi, razprostirajo pa se na 375.000 kvadratnih metrih. 1. novembra se zaradi velikega obiska okoli Žal poleg ponudnikov sveč in cvetja odprejo tudi raznovrstne stojnice s čevapčiči, hamburgerji in sladkorno peno, kar kaže na spreminjanje navad. Tradicionalno se namreč ponuja pečen kostanj in pečena sladka jabolka.