Tradicionalno prvomajsko srečanje poteka na Rožniku nad Ljubljano. Prišlo je nekaj tisoč Ljubljančanov in ljudi iz okolice. Ljubljanski župan Zoran Janković je spomnil, da so šla v stečaj številna slovenska podjetja, Kot je dejal, obžaluje, da so danes uspešna podjetja na vrsti za prodajo.

Za polom na gospodarskem področju v preteklih letih so po Jankovićevem mnenju krive banke. Te bi morale spremljati naša podjetja na njihovi poslovni poti, a namesto tega so le iskale kupca zanje, je dejal. "Ali nam poskušajo bankirji povedati, da ne znamo voditi podjetij," se je vprašal.

Po županovem govoru je sledil še kulturni program, v katerem so sodelovali Pihalni orkester Litostroj, partizanski pevski zbor in dramski igralec Marko Simčič.

"1. maj - poklon delavcem"
Na Jesenicah sta prvomajsko praznovanje pripravila tamkajšnja občina in Sindikat kovinske in elektro industrije Slovenije (SKEI). Predsednica SKEI-ja Lidija Jerkič je poudarila, da je 1. maj še vedno praznik dela in bo tak tudi ostal, pri tem pa ne gre za praznovanje delovnih zmag, ampak poklon delavcem, ki so si upali postaviti zase.

Po njenih besedah se je treba vsakega 1. maja, pa tudi vsak dan posebej spomniti, da je delo vrednota in osnova človeka. Pri tem bodo po njenih besedah svojo vlogo odigrali tudi sindikati, posebej v času, "ko zavedanje o vsebini kapitalizma šele nastaja in smo dolžni ozaveščati delavke in delavce, da jim nihče ničesar ne bo podaril". Poudarila je potrebo po skupnem nastopu, pogajanjih za kolektivne pogodbe in solidarnosti.

"Politiki imajo ljudi za norce"
V kraju Debenec nad Mirno pa je srečanje pripravila Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dolenjska, Bela krajina in Posavje. Goran Lukič iz ZSSS-ja je opozoril, da "imamo v Sloveniji slepo varčevalno politiko, ki se jo 'pegla' z govoričenjem o vrednotah". Na drugi strani pa je vsak dan več revščine, je dodal. Zato je prepričan, da so politiki zamenjali 1. maj s 1. aprilom in da imajo ljudi za norce.

Poudaril je, da delavcem nihče "ne bo kar tako prisluhnil", zato se je treba "organizirati, biti glasen in vztrajen". Ob tem je tudi pozval k podpisu podpore spremembam zakona o minimalni plači, ki so jih pripravile vse sindikalne centrale in spreminjajo definicijo minimalne plače.

Pahor: Ne smemo misliti, da je najhujše za nami
Osrednje koroške prireditve ob prazniku dela ob Ivarčkem jezeru se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor, ki je med drugim opozoril, da bi povečevanje družbene neenakosti pomenilo eno največjih nevarnosti za vzpon nevarnih ideologij.

Pahor sicer meni, da se razmere po zares hudi gospodarski in socialni krizi v Sloveniji urejajo, a se po njegovih besedah urejajo počasi, premalo premišljeno in premalo strukturirano. Izpostavil je nekatere spodbudne kazalnike stanja v gospodarstvu in družbi, ob tem pa opozoril na nevarnost, da bi v državi ocenili, da je najhujše dokončno že za nami. Pahor je še posebej opozoril, da je trenutno skoraj dokončno načeta potrpežljivost precejšnjega dela ljudi.

Minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek je na spletni strani SMC-ja podaril, da je 1. maj "vsakič znova priložnost za okrepljeno zavedanje pomena dela, ne le kot temeljne človekove pravice, ampak tudi kot temeljne družbene vrednote".

Oglasili so se tudi v Gibanju za dostojno delo in socialno družbo, kjer so opozorili na vprašanje prekarnosti. Ta delavce po njihovih navedbah poriva v nepovezanost, zato so pozvali k njihovemu združevanju.

Cerar: V Sloveniji potrebujemo več kulture dela
"Za slovenski narod sta tradicionalno značilni marljivost in delavnost, pa vendar - v Sloveniji potrebujemo več kulture dela," je v poslanici ob 1. maju zapisal predsednik vlade Miro Cerar. To po njegovem mnenju pomeni, da "moramo pošteno in prizadevno delo šteti za eno temeljnih družbenih vrednot, dobre delavce pa spoštovati in ustrezno nagrajevati".

Cerar je zapisal, da bi moralo biti temeljno vodilo celotne družbe, da vsakemu človeku omogoči, da si lahko z lastnim delom ustvari dostojno življenje. Po Cerarjevih besedah bi vsi v slovenski družbi morali še bolj "ponotranjiti pomen dela za posameznikovo dostojanstvo", pri čemer mora tudi "država storiti največ, kar lahko, da ustvarja pogoje za odpiranje delovnih mest in zagotavlja spoštovanje delavskih pravic". V tej smeri si po njegovih navedbah prizadeva tudi trenutna vlada.

Največja težava je neoliberalni pristop
Profesorica s katedre za delovno in socialno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Polonca Končar je v pogovoru za Slovensko tiskovno agencijo dejala, da položaj delavcev ni dober, obseg njihovih pravic pa se zmanjšuje. "Država mora upoštevati, da je varstvo delavcev civilizacijska vrednota, in sama spoštovati zakonodajo, v primeru kršitev pa zagotavljati intervencijo," je pozvala.

Po njenem mnenju je največja težava neoliberalizem, ekonomska miselnost, da je vse odvisno od dobička. Celovit razvoj vedno vključuje ekonomski in socialni razvoj, "ločevanje pa ne vodi nikamor", je izpostavila profesorica.

Med kršitvami delavskih pravic je omenila kršitve, povezane z izplačevanjem plač, ki so že stara težava, delovnim časom in odpovedmi pogodb o zaposlitvi. Strinja se s sindikati, ki trdijo, da so največje breme krize doslej nosili prav delavci in da je čas za preobrat. "Vprašanje pa je, kakšen naj bi bil ta preobrat," je opozorila.

Preobrat bi bil, tako sogovornica, že to, da bi spoštovali, kar je zapisano v delovni zakonodaji. Tu ima posebej pomembno vlogo država, ki bi se morala začeti držati finančne discipline in s tem prispevati k odpravi težav številnih podjetij ter na splošno ravnati tako, da bi bila zgled drugim delodajalcem.

Ne sme se pristajati na nepremišljeno zniževanje dosežene ravni varstva delavcev, saj bi bilo njeno ponovno vzpostavljanje "zelo težko, polno konfliktov in dolgotrajno", še meni Polonca Končar.

Fotografije s prvomajske proslave na Javorovici, avtor Goran Rovan