Presečnik mani, da je zaradi trenutnega gospodarskega položaja v Evropi naša država trenutno na prelomnici, pri tem pa je zelo pomembno, katero smer bo izbrala, ker bo ta odločitev "zaznamovala prihodnja desetletja slovenske države".
Naš preboj iz krize je odvisen predvsem od naše volje in naše pripravljenosti na spremembe, je v slavnostnem govoru dejal Jakob Presečnik.
Pri izhodu iz krize moramo sicer po besedah Presečnika upoštevati, da socialna država temelji na gospodarski uspešnosti in da so socialno najmočnejše države prav tiste, ki se ponašajo z najbolj tehnološko razvitimi gospodarstvi. "Smo res tako daleč, da bomo sami sebe prepričali, da smo sposobni odkriti povsem nov koncept, kjer lahko vzdržujemo visoko raven socialne države, ne da bi kar koli naredili za tisti sektor, ki pravzaprav ustvarja naše bogastvo," se je vprašal.

"Izstopimo iz kroga nevzdržnega trošenja"
Presečnik je prepričan, da nam je pri preboju iz krize v zadnjih mesecih uspelo narediti "majhen, a izredno pomemben korak". "Dokazali smo, da lahko izstopimo iz kroga nevzdržnega trošenja, da si lahko sami postavimo omejitve, in s tem dali signal celotnemu svetu, da še lahko računa na slovensko finančno stabilnost," je dejal, ob tem pa izrazil prepričanje, da brez varčevanja pri javni porabi ni mogoče spodbuditi vlaganj ter gospodarske rasti.

Glede investicij, pri katerih je javni denar, Presečnik opozarja, da morajo biti zelo premišljene, saj so finančne možnosti na tem področju zelo omejene. Pri tem je opozoril, da so infrastrukturni projekti, ki so pred državo, nujni, naša prednostna naloga pa je, da jih izpeljemo čim prej.

Veliko držav je naši samostojnosti nasprotovalo
V svojem nagovoru je orisal tudi pot nastajanja slovenske države, ob tem pa poudaril, da njeno snovanje in rojstvo nista bili enostavni, saj je nekaj pomembnih držav članic mednarodne skupnosti nasprotovalo našemu osamosvojitvenemu procesu.
Zadeve so po besedah podpredsednika DZ-ja premaknile šele Sloveniji prijateljske države, vključno z Vatikanom, ki so kmalu spoznale, da je država Slovenija realnost, vrata na mednarodno prizorišče pa so se nam dokončno odprla 15. januarja 1992, ko je Slovenijo priznala Evropska skupnost.

Svoj govor je Presečnik sklenil s pozivom, naj se ne glede na trenutne okoliščine ob dnevu državnosti spomnimo, da naša država ni samoumevna ter da je "plod skupnih prizadevanj in skupnih državotvornih dejanj, ki so nam omogočila, da smo iz naroda prerasli v nacijo".

Navzoč ves državni vrh
Slavnostne seje so se poleg poslancev udeležili tudi najvidnejši predstavniki vseh treh vej oblasti, med njimi predsednik republike Danilo Türk, predsednik vlade Janez Janša, predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič, predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša ter ministri in ministrica. Na začetku je zbrane na kratko nagovoril tudi predsednik DZ-ja Gregor Virant, pri tem pa izpostavil, da država danes potrebuje predvsem enotnost in ne delitve.
Virant v DZ neuspešno vabil praporščake
Zaradi zapleta z vabili na osrednjo državno proslavo je sicer na Virant na slavnostno sejo povabil številne organizacije in njihove praporščake, med njimi tudi tiste, ki na osrednjo proslavo niso bili vabljeni. Večina je navzočnost v DZ-ju (kjer navadno praporščakov sploh ni) iz različnih razlogov zavrnila, navzoči so bili trije.
Med povabljenimi v DZ so bili Zveza društev "General Maister", Zveza združenj borcev za vrednote NOB-ja Slovenije, Zveza veteranov za Slovenijo, Zveza društev in klubov MORiS, Zveza policijskih veteranskih društev Sever, Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve, Zveza društev vojnih invalidov Slovenije, Zveza slovenskih častnikov ter predstavniki slovenske vojske in policije.
"Ne moremo se organizirati v tako kratkem času"
Generalni sekretar Združenja Sever Anton Pozvek je povedal, da se njihovi praporščaki seje ne bodo udeležili, ker se ne morejo organizirati v tako kratkem času. Se je pa bosta udeležila on in predsednik združenja, ki sta vabilo za sejo dobila že pred enim tednom, je povedal.

Praporščaki Društva za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske in praporščaki Zveze društev vojnih invalidov Slovenije se seje prav tako ne bodo udeležili pretežno zaradi logističnih težav.
Zveza društev General Maister je Viranta z dopisom obvestila, da se njeni praporščaki seje DZ-ja ne bodo udeležili, ker navzočnost praporščakov na omenjeni seji do zdaj ni bila običaj, pa tudi zato, ker nasprotujejo temu, da državno himno na seji poje solopevka. Menijo namreč, da bi jo morali zapeti udeleženci slavnostne seje.

Nekoliko bolj nejasni so v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB-ja. Njihov predsednik Janez Stanovnik je namreč na vprašanje, ali se bodo njihovi praporščaki odzvali povabilu na slavnostno sejo, dejal, da o tem nič ne ve.

Preklic vabila zaznamoval dneve pred državno proslavo
V državni zbor so bili namreč povabljeni tudi tisti praporščaki, ki jih koordinacijski odbor za državne proslave ni povabil k sodelovanju na državni proslavi, ki bo potekala na Kongresnem trgu. Odbor se je namreč odločil, da bo na proslavo ob letošnjem dnevu državnosti povabil le določene praporščake, predstavnike društev in zvez, ki delujejo v okviru Koordinacije domoljubnih in veteranskih organizacij.

Do te poteze so bili kritični tako v opoziciji kot tudi delu koalicije, Virant pa je ob tem dejal, da so takšne provokacije, ki prizadenejo čustva nekaterih ljudi, popolnoma nepotrebne. Kot so sporočili iz službe DZ-ja za odnose z javnostmi, je Virant praporščake na slavnostno sejo povabil v duhu povezovanja in združevanja, ki je v zdajšnjem času posebej pomembno.

V vabilu je Virant zapisal, da želi, "da praporščaki s svojo prisotnostjo in praporom počastijo dan državnosti in 20. obletnico dokončnega konstituiranja Republike Slovenije kot polnopravne članice mednarodne skupnosti ter s tem slavnostni seji pridajo svoj del svečanosti".

V SDS-u, kjer imajo glede udeležbe predvsem praporščakov ZZB za vrednote NOB največ pomislekov, Virantovega poziva za zdaj niso komentirali, v NSi-ju pa so povedali le, da jih žalosti, da ob tako pomembnem in slovesnem trenutku prihaja do nesoglasij in delitev.

VSO: Skupščina je leta 1991 sprejela nove slovenske simbole
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve je v sporočilu za javnost zapisalo, da odbor za državne proslave v celoti podpira.

Pojasnili so, da so leta 1991 na Trgu republike opravili simbolno gesto preloma s prejšnjim režimom in starimi simboli. "Nove slovenske simbole je prejšnji dan Skupščina republike Slovenije sprejela z veliko večino," so zapisali in dodali, da zato z začudenjem spremljajo aktualne polemike okoli proslave.

Poudarili so še, da demokratična država Slovenija ne more in ne sme tolerirati simbolov bivšega totalitarnega sistema

Pisatelji: Pričakujemo opravičilo vlade
Predsednik društva pisateljev Veno Taufer in Ivo Stropnik v imenu Lirikonfesta Velenja (pomladni festival liričnih umetnosti v Velenju) pa sta v odzivu za javnost zapisala, da so člani društva in nagrajenci omenjenega festivala osupli in zgroženi nad odločitvijo o segregaciji državljanov na primerne in neprimerne. Proti taki miselnosti, kot sta zapisala, ostro protestirajo, saj menijo, da to dejanje škodljivo načenja državotvorno zavest in enotnost vseh državljanov.

Hkrati po njihovem prepričanju takšno ravnanje pomeni "sabotažo prizadevanj, da bi skupaj rešili socialne, politične, gospodarske in kulturne probleme in stiske v do zdaj najtežjih časih, v katerih se je znašla Slovenija". Pričakujejo tudi javno opravičilo vlade.

Žerjav: Organizatorji naj se opravičijo praprorščakom
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav je v sporočilu za javnost zapisal, da praznik "naše mlade slovenske države" očitno postaja poligon za javno razpravo o simbolih državnosti in zaslugah zanjo. Sam to obžaluje, saj meni, da je 25. junij tisti dan, ko se ne proslavlja le svoje državnosti, "ampak tudi vso plebiscitarno povezanost slovenskega naroda, ki je bil trdno odločen ustanoviti svojo lastno, samostojno in neodvisno državo".

Ko se je ob razglasitvi ustanovitve slovenske države na Trgu republike prvič slovesno dvignilo slovensko zastavo, se nismo spraševali, kateri praporščaki so na slovesnosti in kateri ne, je izpostavil Žerjav, ki pravi, da je za slovensko samostojnost zaslužen ves slovenski narod, saj je bila v procesu osamosvajanja ključna trdna povezanost ljudi. "Za svojo lastno državo se je slovenski narod odločil sam. Zato tudi državni praznik in vsakoletna slovesnost pripada njemu, vsem Slovenkam in Slovencem, brez izključevanj," je izpostavil Žerjav.

Zato predsednik SLS-a poziva, naj se razprava umiri, obenem pa je prepričan, da je še čas, da se do začetka nocojšnje proslave nanjo povabi in vključi vse praporščake.