Ena glavnih tem, s katerimi se v zadnjem času ukvarjajo obrambni ministri, so preimenovanja vojašnic, za katera se zdi, da ne gre za nič drugega kot medsebojno kazanje političnih mišic. Največja kolateralna škoda pri tem pa je, kot kaže, partizanski komandant in narodni heroj Franc Rozman - Stane.

Slovenski obrambni proračun se zaradi novih in novih varčevalnih ukrepov neprestano krči, tako da ga je večina namenjenega zgolj za plače zaposlenih v vojski in na obrambnem ministrstvu. Ob tem pa je precej nenavadno, da se zadnja obrambna ministra ukvarjata s takšnimi temami, kot so preimenovanja slovenskih vojašnic, ki pomenijo dodatne, pa čeprav zanemarljive stroške za slovenski proračun. Vsekakor pa dobivajo nova imena vojašnic odmev v javnosti in so dodaten prispevek k medsebojnemu političnemu obračunavanju.

Prejšnji obrambni minister Aleš Hojs je lani preimenoval ljubljansko moščansko vojašnico Franca Rozmana - Staneta po padlem pripadniku TO-ja med osamosvojitveno vojno Edvardu Peperku, čemur je tedanja opozicija pripisovala ideološko ozadje. Sicer pa so tedaj z imeni padlih teritorialcev preimenovali sedem slovenskih vojašnic.

Po nastopu nove vlade Hojsovo delo nadaljuje - sicer po svojem scenariju - zdajšnji obrambni minister Roman Jakič, ki je z imenom partizanskega komandanta Franca Rozmana - Staneta pred kratkim poimenoval celjsko vojašnico in izrazil željo, da bi tudi vojašnica v Murski Soboti kmalu dobila ime po zaslužni vojaški osebnosti.

Moralna in ne ideološka tema
Novo poimenovanje vojašnice po Francu Rozmanu - Stanetu je močno razburila opozicijo, še posebej največjo opozicijsko stranko SDS, katere poslanci so imeli veliko pripomb na odboru za obrambo DZ-ja, kjer so obravnavali preimenovanje celjske vojašnice. Da gre za zelo pomembno moralno in ne ideološko temo, pa je v pogovoru na 3. programu TV Slovenija pojasnil predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša.

"V dokumentih t. i. ljudske revolucije v Sloveniji so originalni dokumenti, iz katerih izhaja, da je Franc Rozman - Stane, ne po vojni, ko ga ni bilo več, ko je bil že mrtev, ampak spomladi leta 1942 s svojo enoto na ozemlju Trebnjega pobil več kot 60 civilistov, nekatere na zelo grozovit način. O tem pišeta Kidrič in Kardelj. Se pravi gre za vojnega zločinca, za nekoga, ki je pobijal civiliste, ne glede na kakšne njegove druge eventuelne zasluge. Kakšno je sporočilo mladim slovenskim vojakom ali pa profesionalnim slovenskim vojakom, če jih nekdo prisili, da se vojašnica imenuje po človeku, ki je pobijal civiliste na grozovit način, kot izhaja iz dokumentov?" je povedal Janša in dodal, da gre za temo, ki tudi zaradi odnosa do nje zelo pomaga, da bredemo v vse večjo moralno krizo, ter da so dejstva o Francu Rozmanu - Stanetu zapisana že 60 let.

Franc Rozman - Stane leta 1992 ni bil sporen
Večina slovenskih vojašnic preimenovanj ni bila deležna kar dvajset let. Na MORS-u so nam pojasnili, da so bile slovenske vojašnice po osamosvojitvi preimenovane z odredbo 23. 4. 1992, torej v času, ko je obrambni resor vodil ravno Janez Janša.

Na podlagi te odredbe pa je bila moščanska Vojašnica bratstva in enotnosti preimenovana v Vojašnico Franca Rozmana - Staneta. Večina slovenskih vojašnic je bila takrat poimenovana samo po krajih. Posebna imena pa so dobile še vrhniška Vojašnica 26. oktober, mariborska Vojašnica generala Maistra ter ankaranska Vojašnica slovenskih pomorščakov. Pozneje pa sta bili preimenovani še vojašnica v Vipavi, ki je 1996 dobila novo ime Janko Premrl - Vojko, ter postojnska vojašnica, ki je bila 2006 preimenovana v Vojašnico barona Andreja Čehovina.

Preimenovanja vojašnic so nesmiselna
Do ponovnega preimenovanja slovenskih vojašnic nimajo posebnega odnosa v vseh treh sindikatih, ki zastopajo pripadnike Slovenske vojske.

"Zaradi menjav imen vojašnic smo se organizirali tako, da smo sindikalne zaupnike poimenovali po vojašnicah glede na kraj, v katerem se nahaja vojašnica, in ne po imenih vojašnic. Zato ker ne mislimo spreminjati dokumentov vsakih nekaj mesecev, kot se menjajo ministri," je povedal predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak, ki sicer pravi, da nimajo nobenih posebnih stališč do preimenovanj, ki sicer predstavljajo zanemarljiv, vendar nepotreben strošek.

"Žalostno je, da na račun vojakov medsebojno obračunavajo različne struje v Sloveniji. Vojaki hodimo v službe in se moramo prilagajati na nova imena, čeprav je to ista vojašnica," je dodal Novak.

"Sindikat nima s tem nič in nimamo pravice do vmešavanja. Razen v segmentu nastalih stroškov, saj je treba zamenjati ogromno papirja in mnogo papirja bo tudi treba razrezati," pa pravi predsednik sindikata ministrstva za obrambo (SMO) Darko Milenkovič. V SMO-ju pa novim preimenovanjem nasprotujejo zgolj na račun dodatnih stroškov v času varčevalnih ukrepov.

"Za mene osebno je to neumnost. Dvajset let se nihče ni obremenjeval s tem," pa meni Mileva Štukelj, predsednica Sindikata vojske, obrambe in zaščite (SVOZ), in dodaja, da se s tem zgolj povečuje razkol v družbi, saj gre za politično zadevo. "V primerjavi z ostalimi zadevami, ki bi jih morali urediti, je to obrobna zadeva," dodaja predsednica SVOZ-a in opozarja, da bi morali prednostno izpeljati do konca profesionalizacijo Slovenske vojske, na kar opozarjajo zadnjih dvanajst let.

Stroški preimenovanja vojašnic le 500 evrov
"Po do zdaj zbranih podatkih so bili stroški poimenovanja vojašnice v Celju po Francu Rozmanu - Stanetu manj kot 500 evrov, in sicer se stroški nanašajo na nove oznake. Tudi ocena stroškov ob poimenovanjih vojašnic v letu 2012 je pokazala, da razen stroškov za nove table in sheme vojašnic drugih večjih dodatnih stroškov ni bilo. Druge manjše spremembe v okviru pisarniškega poslovanja so bile opravljene v okviru rednih delovnih nalog," o nastalih stroških preimenovanja vojašnic pojasnjujejo na MORS-u.