Socialna stroka je bolj ali manj izključena iz politike pri iskanju rešitev, upošteva se samo ekonomska, kar ni prav, ker ekonomija gleda samo na kratkotrajne učinke, na dolgi rok pa izgubljamo kot družba. Do zdaj se je samo varčevalo, drugih ukrepov ni bilo. V tem 'piskru' samo vre, eksplodira pa vedno na lokalni ravni.
Revščina je udarila na polno in 103 milijoni, ki jih je privarčevala država, se poznajo v celotnem srednjem in nižjem sloju prebivalstva.
"Zgrožena sem. Tem podatkom bi verjela, ker okrog sebe vidim mlade ljudi, doktorje znanosti, docente na univerzi, ki ne morejo plačevati položnic," je za MMC izjavila dekanja Fakultete za socialno delo Gabi Čačinovič Vogrinčič. "Stiska okrog mladih ljudi je vse večja in večja, s tem se ne moremo strinjati, to je nedopustno! Družba totalno tepta človekovo dostojanstvo, siromaštvo je postalo način življenja! Računam tudi na univerzo, da bo našla druge odgovore na vprašanja današnjega časa," je še dodala.
50 odstotkov več izvršb zaradi neplačanih položnic
Upravitelj stavb M.I.S., ki upravlja 1.800 enot v Ljubljani, Logatcu, Kranjski Gori, ima za kar 50 odstotkov več izvršb zaradi neplačanih položnic kot pred petimi leti in kar 20 odstotkov več zamudnikov. "Kriza se čuti," je za MMC dejal Rajko Jerič iz družbe M.I.S., kjer so ostro začeli terjati neplačnike in po dveh, treh mesecih neplačevanja sprožijo izvršbo. Pri pravnih osebah, od katerih terjajo plačilo poslovnih prostorov, so težave še večje, ker so številna v stečaju, pri fizičnih osebah pa se po besedah Jeriča marsikaj da dogovoriti, tudi obročno plačevanje.
Ljudje plačujejo, ampak z večjim zamikom
Tudi v SPL-u, ki upravlja 3.000 poslovnih in stanovanjskih stavb, opažajo, da se je povečalo število ljudi, ki jih prosijo za obročno odplačevanje dolga oziroma jih obveščajo, da bodo plačevali svoje obveznosti z zamiki. Slabi dve tretjini stanovalcev položnice plačata v roku, dobra petina jih poravna v naslednjih dveh mesecih, preostali del neplačil pa zapade v opominjanje in sodno izterjavo, navajajo.
"Ljudje še vedno plačujejo, ampak z večjim zamikom. Delež kupcev, ki zamujajo s plačili, se je v letu 2012 v primerjavi z letom 2011 povečal za 2,37 odstotka. Opažamo, da je neplačljivost prisotna zlasti pri pravnih osebah in tistih kupcih, ki imajo nižje dohodke in redne stroške težko pokrijejo s svojimi tekočimi obveznostmi," so za MMC sporočili iz SPL-a, kjer več neplačnikov in zamudnikov zaznavajo zunaj prestolnice, in sicer na Dolenjskem, na območju Ribnice, Kočevja, Domžal, Kamnika, Brezovice pri Ljubljani.
Socialna zbornica: Podatki držijo
"Podatek o 42 odstotkih Slovencev, ki imajo težave s plačilom položnic, praktično drži," pa je za MMC potrdil sekretar Socialne zbornice Slovenije Bojan Regvar, kar je posledica nove socialne zakonodaje, ki je številnim precej oklestila socialne pravice. Poleg ugotovitev s terena se Regvar sklicuje tudi na raziskavo statističnega urada, ki je v anketi o življenjskih pogojih ugotovil, da so samo stanovanjski stroški še v letu 2011 pomenili "veliko breme, zelo težko ali težko pa preživi mesec 32 odstotkov gospodinjstev". Podatkov za leto 2012 še ni, bodo pa zagotovo še slabši.
Revščina je udarila na polno
Prav tako pa je anketa izpred dveh let pokazala, da bi nepričakovane izdatke v višini 600 evrov iz lastnih sredstev pokrila samo polovica gospodinjstev. Podatkov za leto 2012 še ni, bodo pa še slabši, napovedujejo v Socialni zbornici Slovenije: "Revščina je udarila na polno in 103 milijoni, ki jih je privarčevala država, se poznajo v celotnem srednjem in nižjem sloju prebivalstva. Spremenile so se številne navade Slovencev in iskanje cenejših izdelkov je postala stalnica, celo razprodaje niso več dobro obiskane."
Prednostno urediti otroške dodatke
V zbornici že pripravljajo popravke obstoječe zakonodaje. Menijo, da je prednostno treba urediti otroške dodatke, kjer so največji izpadi - v letu 2012 jih je bilo za 35 milijonov evrov - ter varstvene dodatke za starejše, kjer je bilo lani za 35 milijonov evrov manj sredstev.
Ministrstvo: Spremembe že pripravljamo
"Ministrstvo je že pristopilo k pripravi sprememb zakonodaje, predvidoma tudi glede upoštevanja sprememb v dohodkih," so za MMC napovedali z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. S tem se je odzvalo tudi na kritike ZPMS-ja in drugih nevladnih organizacij, da imajo centri za socialno delo precej neažurirane podatke, ki preprečujejo, da bi ljudje pomoč prejeli v trenutku, ko jo dejansko potrebujejo. Ministrstvo sicer nima podatkov o tem, koliko ljudi ne more plačevati položnic.
Na udaru najbolj enostarševske in velike družine
Tudi študija, ki jo je za ministrstvo opravil Inštitut RS za socialno varstvo, je pokazala, da so v slabšem položaju kot pred letom 2012 enostarševske družine, in sicer zaradi vštevanja preživnine, otroškega dodatka ter znižanja ponderja za enostarševsko družino pri uveljavljanju pravic do denarne socialne pomoči.
V slabšem položaju so se znašle tudi družine s stanovanjskimi posojili, družine v najemnih stanovanjih, družine z dijaki ter velike družine. Študija je ugotovila tudi, da so se negativne spremembe zgodile tudi starejšim osebam, ki niso več upravičene do varstvenega dodatka, ali zato ker so se mu odpovedale (zaradi zaznambe na nepremičnini in omejitvi dedovanja v korist države) ali upoštevanja večjega obsega dohodkov, prejemkov in premoženja v dohodek vlagatelja in njegove družine.
Upoštevati lokalne specifike
"Upoštevati je treba lokalne specifike, saj ljudje v Trbovljah dejansko morajo kupiti vsako glavo solate. Ker se za prvo pomoč, ko ne zmorejo plačati položnic, obrnejo na župane, ti pomagajo s subvencijami, ki so se dvignile tudi za od 10 do 15 odstotkov," je težke razmere komentirala poslanka PS-ja Barbara Žgajner Tavš.
Tudi letos akcija z neplačanimi položnicami?
Leta 2008 sta takratnemu premierju Janezu Janši kazali položnice upokojenki, ki že takrat nista zmogli poravnati svojih obveznosti. "Takrat so se že nakazovale zdajšnje razmere, ki so pripeljale do absurda, da kar 65 odstotkov upokojencev živi pod pragom revščine, smo pa ena tistih držav EU-ja, ki ima najnižje določen prag revščine," ugotavlja. Na vprašanje, ali bo tudi zdaj izpeljala podobno akcijo s položnicami, pa Žgajner Tavš odgovarja, da ima zvezane roke. "Imam obljubo ministrice za delo, da popravki bodo do parlamentarnih počitnic," pravi in se zavzema za to, da bi bili ti čim prej narejeni, to bi bilo mogoče vsaj na dohodninskem področju, ker so dohodninske odločbe lahko hitro na voljo, še predlaga poslanka.
Socialna stroka je bolj ali manj izključena iz politike pri iskanju rešitev, upošteva se samo ekonomska, kar ni prav, ker ekonomija gleda samo na kratkotrajne učinke, na dolgi rok pa izgubljamo kot družba. Do zdaj se je samo varčevalo, drugih ukrepov ni bilo. V tem 'piskru' samo vre, eksplodira pa vedno na lokalni ravni.
Revščina je udarila na polno in 103 milijoni, ki jih je privarčevala država, se poznajo v celotnem srednjem in nižjem sloju prebivalstva.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje