V tem vprašanju je prišlo do različnih interpretacij parlamenta in vrhovnega sodišča, ki je, kot smo že poročali, odločilo, da je bil sodnik Milko Škoberne priprt nezakonito.

Gantar zagotavlja, da so o zadevi odločali hitro in so naredili vse prav - razen v delu, ko je sodišče odločilo drugače. Vrhovno sodišče namreč pravi, da "predlog mandatno-volilne komisije ne more imeti narave dovoljenja, potrebnega za odreditev pripora ali začetek kazenskega postopka zoper sodnika. Takšno dovoljenje predstavlja šele sklep državnega zbora, ki sodniku imunitete ne prizna, v sodbi glede zahteve za varstvo zakonitosti v primeru celjskega sodnika Škoberneta."

Poslovnik ni zgolj interni akt
Gantar je odprl tudi vprašanje o statusu poslovnika, za katerega je ustavno sodišče že enkrat odločilo, da je poslovnik DZ-ja v formalnem smislu svojevrsten pravni akt, ki ureja razmerja DZ-ja do drugih organov, zato mu ne gre pripisovati le internega značaja, ampak predpisa.

208. člen poslovnika DZ-ja določa, da mandatno-volilna komisija v vsakem primeru takoj odloča o priznanju imunitete poslancu, ki je v priporu, nato pa državni zbor na prvi naslednji seji odločitev mandatno-volilne komisije potrdi ali jo razveljavi in spremeni. Zato so v DZ-ju predvidevali, da določba velja tudi za odločitev o imuniteti sodnika prav zaradi dejstva, da poslovnik DZ-ja ni le interni akt, je pojasnil Gantar.

DZ se ne more vedno sestati pravočasno
Določba, da odločitev mandatno-volilne komisije zdrži do seje DZ-ja, je bila po Gantarjevem mnenju spisana zato, ker se DZ ne more vedno sestati pravočasno. Gantar je dejal še, da bi izredno sejo DZ-ja v tem primeru lahko pravočasno sklicali in naslednjič jo zagotovo bodo. Po njegovih besedah je namreč vrhovno sodišče tisto, ki pove, katera interpretacija je pravilna in katera ne.

Na vprašanje, ali pričakuje, da bo Škoberne vložil kakršno koli odškodninsko tožbo, je Gantar dejal, da takšnih odločitev ne pričakuje, da pa jo najverjetneje bo.

Zaslišan, ko DZ še ni potrdil odvzema imunitete
Spomnimo, mandatno-volilna komisija je konec januarja odločila, da sodniku Škobernetu, osumljenemu jemanja podkupnine, ne podeli imunitete. To odločitev naj bi DZ potrdil ali spremenil na naslednji redni seji, ki se je začela nekaj dni pozneje. Skoraj istočasno se je začelo tudi zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom, kjer sta se Škoberne in njegov zagovornik sklicevala na imuniteto, saj sta menila, da bi moral o imuniteti odločati DZ in ne le mandatno-volilna komisija.

Preiskovalni sodnik je kljub temu odredil pripor, zagovornik se je pritožil, a ga je zunajobravnavni senat ljubljanskega okrožnega sodišča zavrnil, zato je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Vrhovni sodniki jima zdaj pritrjujejo, saj so razsodili, da se zahtevi ugodi in da se izpodbijani pravnomočni sklep razveljavi.