Na tajnem glasovanju je glasove oddalo 77 poslancev. Proti razrešitvi jih je glasovalo 47, za razrešitev pa 28. Dve glasovnici sta bili neveljavni, je v poročilu o glasovanju pojasnil podpredsednik DZ-ja Vasja Klavora. Poslanci so po šestih urah tako s tajnim glasovanjem končali razpravo o zahtevi za razrešitev predsednika DZ-ja, ki se je vrtela okoli tega, ali je Pavel Gantar kršil ustavo in poslovnik DZ-ja.

Zahtevo za razrešitev Gantarja sta vložili poslanski skupini SDS-a in SNS-a, ker Gantar ni sklical seje DZ-ja, na kateri bi obravnavali financiranje štadiona Stožice s strani bank v državni lasti. Gantar je svojo odločitev utemeljeval s tem, da zadeva ni v pristojnosti državnega zbora.

Jože Tanko (SDS) je v imenu predlagateljev razrešitve poudaril, da je Gantar na začetku mandata dejal, da bo dosledno upošteval poslovnik, a se tega ne drži, kar poleg opozicijskih strank opažajo tudi koalicije. Gantarju je očital, da do nezavesti zavrača zahteve SDS-a in drugih opozicijskih strank. "Postal je glavni generator problemov v delu DZ-ja, sproža nepotrebne konfliktne situacije, zavrača vložitev dopolnil," je poudaril. Z zavrnitvijo seje o financiranju Stožic je po Tankovih besedah Gantar ščitil ljubljanskega župana Zorana Jankovića. "Če se zahteva dotakne Jankovića, Gantar razpravo že vnaprej prepreči," je še povedal Tanko.

Pojasnil je, da se proti sklicu seje o Stožicah ni izrekel zaradi svoje samovolje, ampak na podlagi trdnih argumentov in pravne podlage. S sklicem seje o financiranju Stožic bi namreč kršili načelo delitve oblasti, saj bi odločali o zadevah, ki niso v pristojnosti DZ-ja. Državni zbor po Gantarjevih besedah ne sme vplivati na dogovarjanje zasebne investicijske družbe ali drugih akterjev. Dodal je še, da mora biti ob zahtevi za sklic izredne seje poleg podpisov poslancev podana tudi zahteva po obravnavi zadeve, ki sodi v pristojnosti državnega zbora, oziroma da seje ni mogoče sklicati, če gre za pristojnosti neke druge veje oblasti.

Podporo Gantarju so napovedale poslanske skupine LDS-a, SD-ja, Zaresa, DeSUS-a in SLS-a, za razrešitev bosta tako le poslanski skupini, ki sta razprešitev zahtevali, SDS in SNS.

Sajovic: Gantar prevečkrat ugodil SDS-u
Vodja poslanske skupine LDS-a Borut Sajovic je dejal, da Gantar dela dobro, spoštuje zakonodajo in poslovnik ter ob težavah kot svobodomiselni demokrat uporablja zakon razuma in zdrave pameti. Tarča po Sajovičevih besedah ni Gantar, ampak Zoran Janković, in zato je poslanska skupina SDS-a zlorabila DZ za predvolilne potrebe v Ljubljani. SDS-u je zato svetoval, da Jankovića raje skušajo premagati na volitvah. Ob koncu je povedal še, da si Gantar morda zasluži grajo, a ne zato ker ni ugodil eni izmed "izrednih" zamisli SDS-a, ampak ker jim je ugodil prevečkrat. Čeprav si v LDS-u želijo, da jim tolikokrat ne bi več ugodil, bodo glasovali proti razrešitvi Gantarja.

Vodja poslanske skupine SD-ja Bojan Kontič, da iz obrazložitve zahteve za Gantarjevo razrešitev izhaja, da si predlagatelji želijo zamenjati predsednika parlamenta, še raje pa ljubljanskega župana. Zahteva je tako po njegovem mnenju vodi v odpravljanje ovir in tlakovanje poti v drugo republiko Janeza Janše. Glasovali bomo proti, to povem naglas, čeprav je glasovanje tajno," je dodal Kontič.

"Pravna država velja za ene, za druge pa ne"
"V času, ko se soočamo s podatki, da je Slovenija padla na lestvici konkurenčnosti, vlada podpira politično financiranje športnega projekta," je v imenu poslanske skupine SDS-a dejal Zvonko Černač. O razrešitvi predsednika DZ-ja poslanci po njegovih besedag govorijo zato, da bi lahko govorili še o nečem za državo pomembnejšem, kar pa je predsednik DZ-ja preprečil s tem, ko se je postavil nad ustavo. "V času, ko bi moralo vse skrbeti domačijsko odobravanje kreditov, je bila v državnem zboru onemogočena razprava o financiranju štadiona Stožice," je še opozoril in končal z besedami, da bo SDS razrešitev podprl.

Predsednika DZ-ja je treba zamenjati, ker je zlorabil zakon, ustavo in poslovnih DZ-ja in ravnal v nasprotju z dosedanjo prakso, ker ni ugodil zahtevi za sklic izredne seje, na kateri bi razpravljali o financiranju štadiona Stožice s strani bank v državni lasti, trdijo predlagatelji razrešitve, je dejala vodja poslanske skupine Zares Cveta Zalokar Oražem, kjer menijo, da je Gantar ravnal prav in da je bilo treba razpravo prepečiti, sicer bi se parlament spremenil v še hujše sejmišče in bi vsak govoril o tem, kar mu pade na pamet. "Bomo poslej v DZ-ju vtikali svoj nos v odločitve bank?" se je vprašala poslanka.

"Ne moremo dvomiti o vsakem, ki se ne strinja z nami"
Zakonodajno-pravna služba je v mnenju, na podlagi katerega je predsednik DZ-ja zavrnil zahtevo za sklic seje, opozorila na nujnost delitve oblasti. Zakonodajno-pravna služba je presodila, da je sklic seje mogoč le za zadeve, ki so v skladu s pristojnostmi DZ-ja, je dejal vodja poslanske skupine SLS-a Jakob Presečnik. "Tudi sami smo se znašli v situaciji, ko nam mnenje zakonodajno-pravne službe ni bilo pogodu," a če bomo začeli dvomiti o vsakem, ki se ne strinja z nami, to ne pelje nikamor. Najverjetneje je marsikdo nezadovoljen z delovanjem marsikaterega organa DZ-ja, pa tudi predsednika DZ-ja, a to še ni razlog za njegovo razrešitev, zato predloga ne bodo podprli.

Predsednik DZ-ja ima jasno določene funkcije, in med drugim sklicuje tudi seje DZ-ja. Pri tem, ali se bo določena zadeva umestila na dnevni red, pa ni dovolj le njegova odločitev, pač pa se o tem odloča na kolegiju, je pojasnil vodja poslanske skupine DeSUS-a Joško Godec. V poslanski skupini zaupajo v strokovnost služb DZ-ja in menijo, da je v konkretnem primeru Gantar ravnal pravilno, saj se je oprl na obsežno razlago zakonodajno-pravne službe. V DeSUS-u so z delom predsednika DZ-ja zadovoljni in so mu izrekli podporo.

Sopodpisniki zahteve za razrešitev, SNS, svojo zahtevo utemeljujejo na treh sklopih. Prva je zahteva za obravnavo financiranja Stožic s strani bank v državni lasti, je pojasnil Miran Györek. Očitajo mu neprimerno ravnanje ob policijski preiskavi prostorov poslanske skupine SNS-a, aretacije njihovega predsednika. Gantarju očita, da so policisti v parlament lahko prišli oboroženi. Tretji sklop pa se nanaša na nemalokrat diskriminatoren odnos do opozicijskih poslancev, še posebej do nekaterih poslancev SNS-a. Očitajo mu tudi privatizacijo dela državnega zbora, saj ne spoštuje poslovnika in ustave.

Šorli na čelo vrhovnega sodišča?
Poslanci so odločali tudi o predlogu pravosodnega ministra Aleša Zalarja o imenovanju Marka Šorlija na mesto predsednika vrhovnega sodišča in ga zavrnili. Podprlo ga je 31 poslancev, kar ni bilo dovolj, 40 poslancev pa je glasovalo proti njegovemu glasovanju.

Šorli je ostal brez podpore občne seje vrhovnega sodišča, zato so pomisleke o njegovem imenovanju že pred sejo izražali tudi v nekaterih poslanskih skupinah. A po drugi strani ga je za vrhunskega strokovnjaka označil sodni svet, kjer poudarjajo njegove predavateljske izkušnje, obsežno publicistično dejavnost in delovne sposobnosti, poroča Radio Slovenija. Prav na to mnenje se je oprl minister, a ni bilo dovolj.

Vrhovno sodišče, ki je že tri mesece brez predsednika (Francu Testenu je šestletni mandat potekel februarja), začasno vodi sodnica Alenka Jelenc Puklavec.

Zalarju žal, DZ o novem kandidatu šele septembra
Pravosodni minister Aleš Zalar odločitev DZ-ja obžaluje in meni, da ne bo prispevala k večjemu zanimanju vrhovnih sodnikov za mesto predsednika vrhovnega sodišča. "V tem postopku se zaradi narave stvari uporabljajo tudi politični kriteriji in zdaj je vprašanje, kako bodo vrhovni sodniki, ki bi se morda odločili za kandidaturo, razumeli to sporočilo državnega zbora," je poudaril Zalar.

Kot kaže, bo vrhovno sodišče pod začasnim vodstvom Jelenc Puklavčeve ostalo še kar nekaj časa, saj bo državni zbor o novem kandidatu; če se bo, kot je dejal Zalar, sploh kdo prijavil, odločal šele septembra.