Na tiskovni konferenci po seji vlade je minister za razvoj odgovarjal tudi na vprašanja o morebitnih spremembah glede ureditve tega dela. "Prepuščam razmislek, ali je to korektno od delodajalcev in sindikatov, da mirno gledajo, da je študentsko delo v bistvu mezdno delo," je dejal Gaspari.

Minister brez listnice je še prepričan, da "to delo ne omogoča nobene socialne varnosti, je na neki način napaka na trgu dela, ki dela neupravičeno diferenciacijo med različno zaposlenimi. Zato bodo imeli mladi težave pridobiti pogoje za upokojitev, zaradi umetno podcenjenih stroškov zaposlitve pa tudi izpodrivajo normalno zaposlitev te mlade generacije."

O študentskem delu v okviru socialnega dialoga
Študentsko delo je "torej iz več razlogov zelo neprimeren način stimuliranja zaposlitve", še pravi Gaspari in dodaja, da se bodo o tem morali pogovoriti jeseni v okviru socialnega dialoga. Delodajalci in sindikati, "ki se ukvarjajo samo s problemom zaposlitev za nedoločen čas", bodo morali odgovoriti na vprašanje, ali je takšen trg dela, ki tako razlikuje posamezne udeležence na trgu, v redu, je še dejal minister.

Zgornja meja izdatkov proračunov 8,956 milijarde
Vlada je na današnji seji, ki se je premier zaradi poškodbe zapestja ni udeležil, določila zgornjo mejo izdatkov proračunov za leti 2010 in 2011, ki bo 8 milijard in 956 milijonov evrov.

Proračuna bosta malce drugačna kot do zdaj, saj sredstev ne bodo dodeljevali po ministrstvih, ampak po načrtovanih projektih, s čimer želijo doseči učinkovitejšo porabo proračunskih sredstev.

Odločitev o tem, koliko sredstev bo namenjenih posameznim politikam, bo vlada, kot je razložil minister brez listnice Mitja Gaspari, ki je namesto premierja vodil sejo, sprejela na podlagi programov posameznih ministrstev. Na ministrstvih bodo prednostno obravnavani posamezni programi ali podprogrami, ki bi lahko dobili več sredstev, je dodal.

Primanjkljaj leta 2011 le 3,5 odstotka BDP-ja
Proračunski primanjkljaj države naj bi za leto 2010 znašal 4,8 odstotka, za 2011 pa 3,5 odstotka BDP-ja, je še razložil minister Gaspari in dodal, da to pomeni začetek fiskalne konsolidacije, ki jo je Slovenija dolžna izpeljati, da zagotovi stabilnost lastne fiskalne in ekonomske politike in sistema ter da sledi zahtevam evrosistema.

Finančni minister Franc Križanič je že predtem povedal, da bodo v delovnih skupinah, ki so že imenovane za oblikovanje posameznih razvojnih politik, dokončno oblikovani programi in podprogrami, potem pa bodo proračunski uporabniki čez poletje pripravili svoje finančne načrte, ki bodo znotraj razvojnih politik.

Rok za oddajo obeh proračunov v državni zbor je 1. oktober. Zaradi specifike financiranja pokojninske blagajne bo Slovenija znova največ izdatkov namenila transferjem v pokojninsko blagajno in socialni politiki, prednostno pa bodo obravnavani programi tehnologije in konkurenčnosti.

Z avtoprevozniki se bodo pogovorili
Vlada je na seji še odločila, da se bo minister za promet z avtoprevozniki pogovoril o iskanju rešitev. Ministri so na seji še ugotovili, da posebnega razloga za napovedano stavko ni.

Kot je znano, avtoprevozniki napovedujejo stavko, če vlada ne bo uslišala njihovih zahtev o takojšnjem vračilu trošarin, nižjih cestninah itd. Cestnina za tovornjake se je v začetku meseca podražila za 40 odstotkov, kar je za avtoprevoznike, zlasti zaradi krize in dejstva, da so cestnine njihov največji strošek, nesprejemljivo.

Tovornjakarjem naj bi bila vlada pripravljena ponuditi za deset odstotkov nižjo cestnino, med 22. in 6. uro pa za 20 odstotkov. Poleg tega naj bi vlada ponujala tudi kopico olajšav oziroma popustov na količino in glede na različne sisteme plačila cestnine od pred- do poplačniškega, spremembe pa naj bi zaživele v začetku avgusta.