Minister za lokalno samoupravo se je v Slovenj Gradcu namreč srečal s koroškimi župani, ki so mu predstavili zahtevo po sprejetju interventnega zakona. Na sestanku so sodelovali predstavniki dvanajstih koroških občin in tamkajšnjih razvojnih institucij, ki so ministra in državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade Andreja Horvata seznanili z aktualno problematiko v regiji, ki po stečaju Preventa dobiva nad tisoč na novo brezposelnih.

Sestanek je bil sicer namenjen predvsem pripravam na obisk vlade 15. septembra, ko naj bi bile že znane konkretne rešitve.

Gjerkeš, kot omenjeno, ni naklonjen ideji interventnega zakona, saj meni, da bi hitrejšo in učinkovitejšo pomoč regiji predstavljal sistemski zakon, ki bi vseboval elemente interventnega zakona o Pomurju, sprejet pa bi bil do konca leta.

Zanoškar: Potrebujemo takojšnjo pomoč
Župan mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar pa je povedal, da bodo župani vseeno vztrajali pri interventnem zakonu, v katerem bi bil delež proračunskih sredstev namenjen izključno koroški regiji. Hkrati je poudaril, da sicer oba omenjena zakona vsebujeta dolgoročne rešitve, a regija potrebuje tudi takojšnjo pomoč.

A Horvat je pojasnil, da skušajo določene ukrepe izvajati že zdaj. Povedal je, da se glede tega, kaj območje najbolj potrebuje, že posvetujejo z različnimi dejavniki na Koroškem, zlasti z gospodarstveniki.

"Vsota na prebivalca podobna kot v Pomurju"
Tega, koliko sredstev si Korošci lahko obetajo od sistemskega zakona, pa Gjerkeš ni vedel točno povedati. "Predlog zakona in pogajanj, ki so pri koncu, predvideva približno takšno vsoto na prebivalca, kot je to v pomurskem zakonu," je dejal.