Predlog za pripravo interventnega zakona za Koroško je na pristojna ministrstva na začetku meseca avgusta že posredoval koroški poslanec in župan Mestne občine Slovenj Gradec Matjaž Zanoškar.

Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so Zanoškarju odgovorili, da ukrepi ministrstva znotraj aktivne politike zaposlovanja zadoščajo in da po mnenju ministrstva novi zakon o tej regiji ne bi prispeval k izboljšanju stanja. Prepričani so še, da je treba rešitve iskati znotraj obstoječih politik.

Podobno menijo tudi v službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Pravijo, da je minister Henrik Gjerkeš že večkrat poudaril, da vlada ne vidi rešitve v interventni regionalni politiki, temveč v sistemskem pristopu. Ker je stanje v regionalnem razvoju nezadovoljivo, pripravljajo rešitve, ki bi izboljšale upravljanje regionalnega razvoja in povečale učinkovitost regionalne politike.

"Koroška potrebuje nova delovna mesta"
Zanoškar je na seji koroških županov in poslancev pozval nosilce gospodarstva v regiji in pristojne ustanove, da vladi čim prej predstavijo svoje razvojne vizije, na podlagi katerih bi regija od države lahko dobila dodatna sredstva za spodbujanje gospodarstva in odpiranje novih delovnih mest. "Koroška potrebuje nova delovna mesta z neko dodano vrednostjo in neko perspektivo za naprej," je poudaril Zanoškar.

Odločno se je za sprejetje interventnega zakona za Koroško med drugim zavzel župan Prevalj Matic Tasič, ki je hkrati opozoril, da bi morala za nastali položaj v Preventu odgovarjati tudi država. Ta je po njegovih besedah s svojo zakonodajo dopustila, da se taki "ekscesi dogajajo" in da se je izvedel tak način privatizacije, kjer se je z njo ukvarjal menedžment podjetja, hkrati pa tudi s kopičenjem premoženja, ne pa s prihodnostjo podjetja.

Hitra rešitev: regionalne spodbude
Direktorica Regionalne razvojne agencije Koroška Karmen Sonjak je župane spomnila, da je trenutno najhitrejša možnost, da regija pridobi določena dodatna sredstva, predvidena v uredbi o dodeljevanju regionalnih spodbud. Do teh je regija upravičena, če v vsaj eni upravni enoti v regiji brezposelnost znaša 17 ali več odstotkov.

Največja brezposelnost v Radljah ob Dravi
Po neuradnih podatkih zavoda za zaposlovanje je na Koroškem ob stečaju podjetij Prevent Global in Prevent avtomobilski deli brez dela ostalo 947 ljudi, skupna stopnja registrirane brezposelnosti v regiji pa se je oz. se bo po še neuradnih podatkih z majskih 12,4 odstotka v avgustu povišala na 15,5 odstotka. Mejo 17 odstotkov bo predvidoma presegla v upravni enoti Radlje ob Dravi, kjer bo znašala 17,9 odstotka, sledijo Dravograd s 15,1 odstotka ter Ravne na Koroškem in Slovenj Gradec s po 14,7 odstotka.