Aktualno je dogajanje ob slovensko-italijanski meji oziroma za zdaj še nepojasnjen incident vojaka s civilno osebo. Sodelovanje vojske s policijo ob varovanju meje je sploh jedro spora, še posebno policijska pooblastila vojski, ki jih parlamentarna večina doslej ni odobrila.

Obrambni minister Matej Tonin je pred dnevi napovedal zakon, ki bi Slovenski vojski zagotovil sredstva za vlaganja v vrednosti 780 milijonov evrov. Kakšna je rešitev za vojake po 45. letu starosti, kako je vojska sodelovala, pomagala med epidemijo covida-19, zakaj si, ko se ocenjuje, že leta zapored daje negativno oceno za delovanje v vojni?

Voditeljica oddaje Tanja Gobec se je o tem pogovarjala z načelnikom Generalštaba Slovenske vojske, brigadirjem Robertom Glavašem.

Začniva pri tem incidentu. Vem, da ga ne boste komentirali, ker je zadeva v preiskavi, ampak ali naj javnost skrbi, da bi lahko kdo iz vojske vzel stvari v svoje roke, recimo med sprehajanjem po gozdu?
Ne. To trdim danes. Kot sem že povedal v izjavi za novinarje pred kratkim, se v Slovenski vojski zavedamo, kaj je naša naloga na meji, navsezadnje imamo tudi zakon oziroma sklep vlade, ki nam to dovoljuje, ter postopke, ki jih izvajamo na meji. To so štirje postopki, ki so tudi opredeljeni, kako in na kakšen način. Na podlagi teh štirih postopkov ima Slovenska vojska tudi pravila delovanja, kako se mora vesti, tako do civilistov in tako naprej. Ta dogodek je prvi v petih letih, ki se je zgodil, in upam, da zadnji. Mi v Slovenski vojski, seveda skupaj z obveščevalno-varnostno službo, bomo preiskali ta dogodek. Sam sem to tudi omenil in trdim danes, da vojska dela zakonito in bo delala zakonito tudi naprej, je pa meni in Slovenski vojski v interesu, da se razišče ta dogodek do te stopnje, da lahko rečemo, kaj dejansko se je na meji zgodilo.

Ker umeriti orožja, če se je to zgodilo, se v mirni dobi ne sme, to povedo vsi strokovnjaki za obrambno področje, drži?
Drži. Poglejte, včasih smo puške nosili na hrbtu. Danes je nošenje puške drugačno, predvsem na prsih. Verjamem, da si lahko nekdo, ki prvič vidi vojaka, ki nosi puško na prsih, to interpretira na takšen ali drugačen način. Vendar pa ne bi zdaj govoril o tem. Še enkrat ponavljam, dajmo času čas. Sam se bom zavzel, da bo zagotovo prišlo do epiloga. O tem, kako in kaj je bilo uperjeno, ne bom zdaj tukaj podajal obsodbe oziroma razsodbe. Kot sem rekel, čas naj pokaže in potem bomo zagotovo tudi javnosti sporočili, kakšne rezultate smo dobili oziroma kakšni so naši pogledi na celoten dogodek.

Sodelovanje vojske s policijo, mešane patrulje, varovanje meje ... Gospod Travner, generalni direktor policije, je pred dnevi rekel, da sploh ne vidi razloga, zakaj ne bi vojska delovala tudi znotraj Slovenije, ne samo ob meji. Delite to mnenje?
Naloga vojske je jasna: z zakonom o obrambi in v ustavi obramba države. Obramba države, ko so razglašene drugačne varnostne razmere, kot je recimo mir. Se pravi, v krizi lahko vojska deluje tudi v notranjosti. V tem primeru – mislim, da 37. člen jasno govori o tem – je to meja, kjer je Slovenska vojska v pomoč civilni policiji pri teh postopkih, tako da se trenutno ne morem strinjati s tem, da bi bili v notranjosti, razen seveda, če celotna vlada oziroma parlament kot naš najvišji organ ne bo sprejel drugačnih ukrepov, tudi za zajezitev kakšnih drugih problematičnih zadev, ki bi bile povod za vojno, recimo če bi prišli v neko krizno situacijo – ne samo mi, temveč vsa Evropa.

Ali tudi vi mislite, da vojska potrebuje policijska pooblastila? Gre za 37.a člen, o katerem je veliko političnega govora. Sprašujem po vašem mnenju. Ali naj vojska ob meji dobi policijska pooblastila, jih potrebuje? Govorim seveda o meji.
Ne. Po moji oceni nam 37. člen daje dovolj pooblastil, če želimo pomagati civilni policiji na meji. Vojska skozi svoje usposabljanje, kot osnova, vsekakor to niso policijske naloge, temveč so to vojaške naloge. Tudi mentaliteta je drugačna kot pri policistih.

Doktrina in vojska?
Doktrina je drugačna. Mi smo usposobljeni za neko drugo taktiko, drugo doktrino, in če želimo biti na meji, želimo, da kot vojaki delujemo v skladu z našo taktiko, ki jo poznamo in za katero vemo, kako deluje, ker smo navsezadnje tudi usposobljeni za to taktiko, in sam pričakujem, da če bomo želeli, da je vojska na meji učinkovitejša, bomo morali reči, naj vojska na meji opravlja svoje naloge skladno z našimi postopki, z našo doktrino, z našimi TTP-ji oziroma "technical procedures". Postopki, ki jih treniramo v Slovenski vojski.

V petek ste končali vajo Preskok. Obsežna vaja, menda ne samo na vadbiščih, temveč na več lokacijah po Sloveniji, menda ste tudi ob meji še posebej trenirali oziroma vadili, tudi za situacije s prebežniki oziroma obvladovanje nezakonitih prehodov …
Mi smo veliko vaj izvajali tudi na meji, vendar pa tudi veliko v notranjosti države, tako da ne bom rekel, da je bilo to zgolj na meji. Najmanj ena tretjina vaj je bila tudi v notranjosti Republike Slovenije, na različnih terenih. Ko smo se pogovarjali o vaji Preskok, je bil cilj naslednji: kako in na kakšen način v času covida začeti usposabljanje naše vojske, predvsem zaradi operativnih nalog, predvsem zaradi potreb zavezništva, usposabljanja naših kontingentov, ki smo jih imeli namen menjati v različnih državah. In seveda smo potem izkoristili vajo Preskok, da smo lahko te oddelke, vode in navsezadnje tudi čete usposabljali ob meji, v notranjosti, seveda v sodelovanju z občinami. Tukaj moram poudariti, da smo podpisali sporazum z 58 občinami, tako na meji kot v notranjosti, ker so župani teh občin izrazili veliko željo, da se vojska prikaže tudi v njihovi občini. To smo tudi s pridom izkoristili in danes smo to vajo v Cerkljah tudi sklenili.

780 milijonov evrov za Slovensko vojsko. Kaj si obetate? Bo tokrat res, kar obljublja politika?
Upam, željno upam. Z ministrom se veliko pogovarjava. 780 milijonov, če pogledamo vse tisto, kar moramo narediti, je verjetno premalo. Vendar pa v tem primeru, da izpolnimo vsaj tiste minimalne zahteve do Slovenije, do Slovenske vojske kot obrambe oziroma obrambnega resorja in seveda tudi do zavezništva, so to minimalne zahteve, da lahko pravilno začnemo razvoj vojske, ker vemo, da v zadnjih petnajstih letih velikega razvoja na področju opremljanja, infrastrukture v Slovenski vojski ni bilo. In seveda bo to zagotovo velik plus za Slovensko vojsko in navsezadnje mogoče tudi za pridobivanje več kadra v Slovensko vojsko, da ohranimo jedro zdravo.

Da, kadri so težava tudi pri vojski. Zdaj sva pri tej negativni oceni že vrsto let zapored. Vojska se oceni sama – to predsednik republike večkrat oz. vsako leto ponovi. Potem so pa vprašanja, zakaj za božjo voljo se vojska oceni negativno. Ali obstaja, brigadir Glavaš, druga možnost, da čeprav vsa merila niso takšna, kot bi morala biti, rečete, da ste pozitivni?
Lahko to spremenimo in rečemo, da smo pozitivni, vendar pa to ni pošteno do nas vseh skupaj, ni pošteno tudi do zavezništva, navsezadnje ni pošteno tudi do slovenske države.

In kaj je ta negativna ocena, najbolj plastično povedano, zakaj?
Najbolj negativna ocena je za finance, sredstva, kader. To je sila preprosto. Če bi se vlagalo tako, kot so predvidevale vse resolucije o dolgoročnem razvoju, če bi bili vsi SOPR-i, ki so tudi v vladnih dokumentih, realizirani tako, kot je bilo zapisano, bi se danes verjetno hvalili s pozitivno oceno. Ker pa ni tako, je teh 780 milijonov dobrodošlih, da bomo mogoče v prihodnjih nekaj letih dvignili to oceno tudi na bolje, vsaj na višjo oceno, kaj šele, da bi bila odlična.

Za konec, sodelovanje vojske je bilo opazno tudi med epidemijo covida-19. Poznamo delovanje vojske pri žledu, pri poplavah in tako naprej. Kakšna je morala, kakšno je vzdušje v vojski, ko pravzaprav počne te stvari, in ne obrambnih, kot piše v zakonu?
Ko smo se začeli spopadati s covidom, smo že kar nekaj tednov prej začeli obveščati naše pripadnike, da se bo verjetno treba drugače vesti v tem času, in to so naši pripadniki s pridom "kupili" od nas. Navsezadnje smo imeli zgolj štiri obolele, kar je za sistem šest tisoč in toliko ljudi zelo uspešno. Potem smo se seveda usmerili v pomoč državi. Osebno sem večkrat poudaril predsedniku vlade, ministru, da imamo resorje, ki lahko pomagajo, vendar je treba biti pragmatičen, kdaj, ker vojska vedo pride na koncu. To nam je uspelo, mi smo z našimi letalniki, z našo medicinsko skupino, s tako imenovano vojaško zdravstveno enoto naredili ogromno nalog, ki bi jih moral klinični center ali kdo drug, in seveda s tem pomagali prebivalcem. Če lahko samo poudarim: mi smo z našim letalnikom, enim, prevozili nekaj tisoč kilometrov, mislim, da smo imeli približno 50 poletov v različne države, ko smo domov, v Slovenijo, vozili opremo. Imeli smo ogromno merjenj temperature, naš laboratorij, ki ga imamo v Kranju, je delal svoj posel. Pa ne samo za nas, delali smo tudi za druge države, recimo za Italijo, ko smo njihovega pripadnika pripeljali iz Malija, za Avstrijo, ko smo njihovega pripadnika pripeljali iz Malija. Tako da je bilo ogromno dela narejenega, uspeh pa so na koncu štirje oboleli.

Skratka, pomoč državi, ne samo obramba?
Zagotovo.