Predsednik stranke Zares se je odzval na kritike, da je vlada podpisala sporazum o določanju meje s Hrvaško brez širšega političnega konsenza. Ker se pojavljajo vzporednice s plebiscitom o osamosvojitvi leta 1990 in takratni visoki stopnji enotnosti slovenske politike, je Golobič zatrdil, da je ključna razlika med zdajšnjo situacijo in takratno v tem, da očitno sporazuma ni predlagala prava opcija. Po njegovih besedah pred 20 leti enotnosti o plebiscitu ne bi bilo, če bi bil Demos v opoziciji.

"Dejstvo je, da je bil dogovor o plebiscitu dosežen in da je enotno politika pozivala ljudi k udeležbi, a po 20 letih si lahko privoščimo svobodo, da se ljudem v manjši meri sugerira le eno opcijo." Množica medijev omogoča ljudem, da se odločajo na podlago lastnih spoznanj, poudarja Golobič.

"Imamo dva različna tipa politike"
Sicer pa je izpostavil tudi to, da predreferendumska kampanja kaže, da se 6. junija ne bo odločalo le o arbitražnem sporazumu, temveč tudi o tipu politike, ki naj prevlada v državi. Pravi namreč, da sta v Sloveniji dva različna tipa politike: tip, ki o državnih vprašanjih ni pripravljen razpravljati mimo strankarskega interesa, in tip politike, ki je strankarstvo pripravljen dati v oklepaj, ko se odloča o pomembnih državnih stvareh. "Zdaj vladajoča politika je to pripravljena storiti in je bila tako pripravljena delovati tudi v preteklosti," je zatrdil Golobič.

Tudi premier Borut Pahor je na začetku mandata raje sledil zapuščini prejšnje vlade, torej blokadi Hrvaške, ker je to za politiko lažje, je dejal predsednik Zaresa in dodal, da pa se je po tehtnem premisleku in zamenjavah v hrvaškem političnem vrhu odprla možnost, ki jo je Pahor izkoristil za koristen sporazum. Z njim lahko po njegovem popravimo del tega, kar je bilo zapravljeno v prvih letih samostojnosti naše države in kar je Demosova vlada zapravila z "benevolentnim odnosom", je dodal.

Pahor je v pogajanjih uporabil mnenja strank
Koalicija se po njegovih besedah nikoli ni pogovarjala o arbitražnem sporazumu, ker je to dogovor med dvema državama. Diskretno sta ga vodila predsednika obeh vlad. »O izhodiščih, debatah in ključnih vprašanjih smo veliko debatirali na sestankih parlamentarnih strank o Rehnovih predlogih.«

To je Pahor nato uporabil v pogajanjih, zagotavlja Golobič, in dobil rešitev, ki je v nekaterih točkah celo boljša od Rehnovih predlogov. Sicer pa se mu zdi nemogoče doseči konsenz v slovenski politiki, katere del živi ravno od problemov s Hrvaško, in z njim iti do sosednje države ter upati na skupno rešitev.

"Kdor nasprotuje sporazumu, želi zmago Hrvaški"
Če bi sporazum zavrnili, nobeni politični opciji ne bo lahko. Ne v odnosu s Hrvaško in mednarodno javnostjo, še zlasti pa ne v odnosu z domačo javnostjo, ki ne bo pripravljena na resne posledice, ki bodo sledile, je še prepričan Golobič. Po njegovem mnenju tako vsak, ki nasprotuje sporazumu, želi zmago Hrvaški. "Upam, da bodo ti imeli čisto vest tudi v prihodnjih letih," je sklenil.