Temelj globalnega učenja je po mnenju Momodouja Sallaha socialna pravičnost, ki pa od posameznika zahteva več kot ozaveščenost – zahteva izkušnjo, ki ga spremeni v temeljih. Zato Sallah svoje študente odpelje tudi v domačo Gambijo, kjer se soočijo z negativnimi učinki globaliziranega sveta.

"Vabim vas, da se ne strinjate z mano in predstavite svoje argumente," je v slogu učitelja, ki ne želi izgubiti svojih poslušalcev, predavanje Kje vse ima lahko globalno učenje učinek začel Sallah, univerzitetni profesor in raziskovalec na De Montfort University v Veliki Britaniji, ki ima več kot 20 let izkušenj dela z mladimi. Slovenijo je obiskal v okviru nacionalne konference globalnega učenja, katere glavni organizator je Društvo Humanitas – center za globalno učenje in sodelovanje. Ob robu konference je spregovoril tudi za MMC.

Kako kot predavatelj izvajate globalno učenje?
O globalnem učenju seveda tudi poučujem in predavam. A hkrati se trudim pripeljati resnični svet v predavalnico in prestaviti predavalnico v resnični svet. Torej, namesto da mlade le poučujem o globalizaciji, jih odpeljem v predel Leicestra (mesto v Veliki Britaniji, kjer ima sedež univerza, na kateri predava Sallah), kjer je vpliv globalizacije jasno viden. Prosim jih, da napravijo analizo različnih faz globalizacije na podlagi opazovanja na kraju samem. Nato se vrnejo v predavalnico in videno povežejo s teorijo. Peljem jih za enajst dni v Gambijo, kjer se učijo o zgodovini, suženjstvu, kolonizaciji, globalizaciji in soodvisnosti. Ne učijo se le z glavo, ampak tudi s srcem, čutenjem, z videnjem in tudi z vohanjem!

Kako se študentje odzovejo na položaj, ki ga niso vajeni. Na revščino, pomanjkanje?
Zato jih odpeljem tja, ker potovanje povzroči preobrazbo. Vsakdo, ki se ga udeleži, ni nikoli več enak. Način, kako vidijo svet, kako konstruirajo realnost, se popolnoma spremeni. Peljem jih v nove kraje, ne le zato, da vidijo nove stvari, ampak da razdelajo njihov pomen. Vsak večer se pogovorimo, da ugotovimo, kaj si mislijo in zakaj tako mislijo in kaj se je v njih spremenilo po tem, kar so videli in doživeli. Ne gre le za opazovanje stvari, ampak tudi za razdelavo tega, kar so doživeli. Ja, veliko je šokov, joka in razlik. Na koncu potovanja niso več isti, spremenijo se za vedno.

Na bolje?
Na bolje. Še vedno srečujem ljudi, ki so se mi pridružili v Gambiji pred petimi, šestimi leti, ti se mi zahvaljujejo, da so dobili priložnost, ki jim je spremenila življenje.

Omenili ste, da je v samem središču globalnega učenja družbena pravičnost.
Drži. Ko pomislite na globalno učenje, vplive globalizacije in spreminjanje sveta, si rečete, dvigniti je treba ozaveščenost. A zame to ni dovolj. Moramo govoriti o tem, kako spremeniti svet, da bo bolj pravičen, manj uničevalen in bolj izenačen. To je tisto, za kar mora poskrbeti globalno učenje. Ne le dvigniti ozaveščenosti, ampak sprovocirati vest, da bi ljudje začeli na svet gledati drugače. Hkrati jih mora globalno učenje podpreti tudi pri tem, da stopijo v akcijo.

Spomnimo, da je študija iz leta 2000 pokazala, da bo 229 od 1.000 otrok, rojenih v Maliju, do petega leta umrlo. Če pa pogledate Zahodno Evropo, jih umre 4, 5 ali 6 od 1.000. Ta številka jasno ponazori globalno neenakost v dostopu do zdravstvene oskrbe, stanovanja, izobrazbe, osnovne hrane. Gre za stvari, ki se zdijo na Zahodu samoumevne. Živimo v svetu neenakosti, v katerem ima Zahod korist na račun Juga in ta položaj postaja nevzdržen.

Toda to razmerje vztraja že nekaj sto let, kaj je tokrat drugače?
Nekateri trdijo, da se je globalizacija začela z Aleksandrom Velikim ali z Džingiskanom pred 500 leti, drugi pravijo, da se je začela v 15. stoletju s prvimi raziskovalci, spet tretji, da se je začela z industrijsko revolucijo, z drugo svetovno vojno, v 80. letih ... Kadar koli se je že zgodilo, intenzivnost, ki smo ji bili priča, ko je 500 milijonov ljudi v živo spremljalo, kako se je drugo letalo zaletelo v drugi stolp dvojčkov v New Yorku ... Stopnja povezanosti, zavesti in hitrosti, s katero komuniciramo, še nikoli ni bila tako visoka kot zdaj. Drži, vse to smo že videli. Toda vse tesnejša medsebojna povezanost položaj otežuje in posledice bodo bolj katastrofične, če nečesa ne ukrenemo.

Pravite, da svoje globalne izobrazbe ne morete nositi kot modni dodatek, ki bi se ga lahko znebili, kadar bi vam to ustrezalo.
Sem priča globalne neenakosti, poznam ljudi, ki so vsak dan njene žrtve. Tega ne morem vklopiti ali izklopiti. Tu lahko govorimo o teoriji relativne razdalje – bližje kot si dreku, bolj smrdi. Dlje kot si, manj se te tiče. Sam sem vanj kar precej vključen, vidim ga, obiskujem kraje, poznam ljudi, poslušam njihove zgodbe in del mojega boja je, da jih razumem.

Globalno učenje je po maastrichtski izjavi o globalnem izobraževanju iz leta 2002 opredeljeno kot "izobraževanje, ki ljudem odpira oči in um za resničnosti globaliziranega sveta ter jih prebuja, zato da bi bilo mogoče uresničiti pravičnejši svet, v katerem bi bilo več enakosti in človekovih pravic za vse". Globalno učenje zajema področje človekovih pravic, trajnostnega razvoja, enakost spola in medkulturno komunikacijo. V Sloveniji smo ga med drugim opredelili kot "proces spodbujanja posameznikov in skupnosti za lastno angažiranje in delovanje na področju razreševanja ključnih skupnih izzivov človeštva. V ta namen je potrebno razvijanje formalnih in neformalnih programov izobraževanja in učenja, ki bodo temeljili na razvijanju sposobnosti kritičnega mišljenja ter drugih osebnostnih in družbenih veščin," so sporočili iz Društva Humanitas.