"40.000 zaposlenih v celotni vertikali vzgoje in izobraževanja je 14. februarja prekinilo delo in 20.000 stavkajočih je sodelovalo na največjem shodu dejavnosti v samostojni Sloveniji," je na današnji novinarski konferenci spomnila predsednica glavnega odbora Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Jelka Velički.

Prepričana je, da bi zaradi teh številk vlado moralo skrbeti, vendar pa v sindikatu menijo, da dogodki zadnjih dni kažejo, da so bili očitno preslišani in spregledani.

Razburili so jih odstop glavnega pogajalca in sprejeti sklepi
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je med te dogodke uvrstil v četrtek sprejete sklepe vlade in pa odstop glavnega vladnega pogajalca, ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja.

Vprašal se je, ali ne gre morda za taktično potezo vlade, ki se "dela francoza", da bi se pogajanja zavlekla in razvodenela. Novega glavnega pogajalca vlada zdaj lahko išče več tednov, je opozoril. Zatrdil je sicer, da se bodo pogovarjali z vsakim, ki ga bo vlada predlagala na to mesto.

Še večjo jezo pa je stresel nad sklepe, ki jih je v četrtek sprejela vlada. Umaknila je namreč svoj predlog, ki se je nanašal na vrednotenje delovnih mest tistih skupin, ki se lahko primerjajo z zdravniki. Spomnil je, da je vlada leta 2016 v podpisanem dogovoru s sindikati javnega sektorja drugim sindikatom obljubila, da se bo z njimi obvezno pogajala o tem, kako se bodo glede na dvige zdravniških uredile tudi njihove plače.

"V četrtek je to obveznost povozila in s tem krši dogovor," je ogorčen. Vladno kršenje že sprejetega dogovora pa po njegovih besedah pomeni, da so lahko vse stavke od zdaj naprej, ki se sklicujejo na to kršitev, plačane. "Zakon pravi, da če kdo neposredno krši dogovor, gre stavka, ki je posledica kršitve dogovora, na račun tistega, ki krši," navaja Štrukelj.

Najbolj pa je ogorčen nad sklepom, s katerim vlada po njegovih besedah pravi, da se posameznim poklicnim skupinam neposredno ne sme odpravljati primanjkljajev ali zviševati plač. Danes so novinarjem postregli s številkami, ki po njihovem nazorno kažejo "skoraj trikratno zaostajanje rasti povprečne plače v vzgoji in izobraževanju glede na ostala dva ključna segmenta v javnem sektorju - dejavnost javne uprave in obrambe ter zdravstva in socialnega varstva".

Sporočajo, da ne bodo odnehali
Na eni strani vlada priznava, da rast plač v vzgoji in izobraževanju močno zaostaja za rastjo plač v primerljivih poklicih, na drugi strani pa pravi, da se ne sme nič spremeniti, se huduje Štrukelj. Sam tega ne more razumeti drugače, kot da gre za žrtvovanje dela zaposlenih v javnem sektorju, čeprav so prav oni tisti, ki po njegovem mnenju zagotavljajo temelj kakovostnega in uravnoteženega razvoja - od vzgojiteljev v vrtcih do univerzitetnih profesorjev.

Šolniki obenem pravijo, da ne gre več zgolj za njihov materialni položaj, ampak za napad na javno šolstvo. Vladi zato sporočajo, da ne bodo odnehali, saj so prepričani, da so njihove zahteve utemeljene. "Ne zahtevamo več, kot imajo drugi, zahtevamo samo toliko, kot imajo drugi s primerljivo izobrazbo že zdaj," je zatrdila Veličkijeva. Energijo zato že vlagajo v naslednji datum, za katerega je napovedana stavka, torek, 14. marec.

Glavni tajnik Sviza je tudi sicer napovedal stopnjevanje in zaostrovanje stavke. "Vztrajali bomo do konca šolskega leta," je bil odločen Štrukelj, ki sicer meni, da bo moral v konflikt poseči tudi premier Miro Cerar in sam prevzeti odgovornost za ta pogajanja.

Moti jih tudi odnos do njih
Učitelji pa ne negodujejo samo zaradi svojega materialnega položaja, pač pa tudi zaradi spremenjenega odnosa do njih, o čemer smo že pisali tudi na MMC-ju.

"V zadnjih letih se je z razvojem in spremembami v družbi spremenil odnos učencev, pa tudi staršev, do nas učiteljev. Poskušamo iskati vzroke za to in jih tudi najdemo, vendar imamo velikokrat zvezane roke," je priznala Veličkijeva, ki je sicer zaposlena kot učiteljica razrednega pouka na Osnovni šoli Antona Aškerca v Velenju.

Na ulico zaradi tega - tako kot so to naredili za več denarja - sicer niso šli, predsednica glavnega odbora Sviza pa kljub temu zatrjuje, da poskušajo sistemsko vplivati na stvar. Dejala je, da se o tem pogovarjajo v strokovnih skupinah, decembra so na Brdu pri Kranju izpeljali nacionalno konferenco o spodbudnem in varnem učnem okolju, kjer so poudarili tudi to problematiko - že omenjeni odnos, težave s težko obvladljivimi otroki ter nerazumevanjem staršev in njihovim nesodelovanjem z zunanjimi institucijami takrat, ko bi bilo to za normalno delo v šoli nujno potrebno.

Kje pa vidijo glavni vzroke za takšen položaj? "Zakonodaja je glavni krivec," je prepričana profesorica. "Veliko pristojnosti daje staršem, kar je tudi prav, vendar pa bi kdaj morala biti ta pot krajša. Zlasti takrat, ko gre za dobro otroka in za varno delo v razredu, kadar tak otrok zaradi bolezenskih stanj ali posebnih potreb težko sodeluje ali v nevarnost spravlja tudi druge," opozarja.

Rešitev vidi v spremembi zakonodaje in apelu na tiste starše, ki jih pokličejo v šolo, da bi skupaj reševali težavo, pa se na to povabilo niti ne odzovejo.