Naloge, ki si jo je zadala vlada, "da s koščkom kruha nahrani sedem lačnih, je morda sposoben Kristus", je v odzivu na vladni predlog dejal glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj in dodal, da v zadnjem obdobju ni naletel na kakšno bolj bizarno odločitev. "Ne razumem, kaj želijo s to potezo storiti, zdi se mi, da je vlada izgubila kompas v celoti," je dodal.

Kot je pojasnil, težko razume odločitev vlade, "ki očitno in celo izzivalno ignorira včerajšnje zahteve 20.000 in več zbranih na Kongresnem trgu in 40.000 stavkajočih v vzgoji in izobraževanju". Po njegovem mnenju namreč v niti enem elementu ne gre niti blizu temu, da bi se odpravilo slabše vrednotenje vzgojno-izobraževalnega dela, ki se je v zadnjih štirih letih v razmerju do drugih primerljivih delovnih mest zgolj povečevalo in stopnjevalo, najbolj prav v zadnjem letu.

"Zdi se kot provokacija, kot da bi želeli do konca razburiti tiste, ki imajo že zdaj občutek, da jih država ne jemlje resno, da podcenjuje njihovo delo," je izjavil glavni tajnik Sviza.

Počivavšek za zdaj brez komentarja
Vodja koordinacije stavkovnih odborov 16 sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pa je pojasnil, da odločitve vlade še ne bo komentiral, ker da iz izjave za javnost ni popolnoma jasno, kaj sploh predlaga. Predvideva, da bodo podrobnosti izvedeli v petek.

Enoodstotni dvig kot protipredlog
Vlada je ministru Borisu Koprivnikarju podelila mandat, da s sindikati javnega sektorja izpelje pogajanja v okviru enoodstotnega dviga plačne mase, ki trenutno znaša 3,5 milijarde evrov letno. Toda, kakor je na novinarski konferenci pojasnil minister za javno upravo, gre za neke vrste protipredlog: "Ali drugače povedano: če so se sindikati pripravljeni pogovarjati o večji učinkovitosti in o manjšem sistemu senioritetnih napredovanj, potem ustvarimo dodaten prostor za neposreden dvig plač in za nagrajevanje tistih uspešnejših."

Enoodstoten dvig plačne mase bi predstavljal 35 milijonov evrov, medtem ko so skupne zahteve vseh sindikatov javnega sektorja po ocenah vlade znašale skoraj milijardo evrov.

Vlada je tudi že dopolnila izhodišča za pogajanja, na katerih bodo poskušali razrešiti stavkovne zahteve reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, in za to pooblastila posebno vladno skupino. Ker je minister ugotovil, da je vsem zahtevam sindikatov javnega sektorja skupno to, da želijo zvišanje plač zaposlenih, se je "po temeljnem premisleku" odločil za drugačno obliko predloga.

Po treh dneh stavke posameznih skupin zaposlenih v javnem sektorju minister Koprivnikar zatrjuje, da bodo nadaljevali pogajanja še ta konec tedna. V petek bodo znova za mizo sedli s skupino 16 sindikatov iz pogajalske skupine, ki jo vodi Jakob Počivavšek, v prihodnjem tednu pa še z drugimi sindikati, ki so stavkali v tem tednu.

Pričakovanja sindikatov
Skupina Počivavškovih sindikatov je med drugim zahtevala vrnitev osmih odstotkov, ki so bili javnim uslužbencem pri plačah odvzeti v času finančne krize, višje plače zahtevajo tudi v šolskem sindikatu Sviz, in sicer za od dva do tri plačne razrede po vsej vzgojno-izobraževalni vertikali.

Potem ko so stavko v ponedeljek začeli policisti, so v torek stavkali zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu, v sredo pa še šolniki, nadaljevanje pogajanj nestrpno pričakujejo tudi v sindikatih. Predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Jelka Mlakar pravi, da je zdaj na potezi vlada.

Koprivnikar: Soočeni smo z zaostrovanjem
Koprivnikar je ponovil, da vlada išče rešitve in možnosti, a sindikati ostajajo pri nerealnih zahtevah. Kot je dejal, težko razume sindikate, ki grozijo z zaostrovanjem stavkovnih dejavnosti, hkrati pa se v svojih stališčih v ničemer ne približujejo vladnim izhodiščem. "Bistvo stavke je, da postaviš zahteve, potem pa se o njih pogajaš. Tukaj pa smo soočeni z zaostrovanjem," je dejal ob robu seje vlade.

Po njegovem mnenju je kompromis mogoč, če bodo sindikati resno pogledali predlog, ki ga je pripravila vlada. Če pa bodo vztrajali pri zahtevah, ki so vredne okoli milijarde evrov, glede dogovora ni preveč optimističen.

Različno je stališče tudi do plačila v času stavke. Medtem ko so v sindikatih prepričani, da bi morala biti stavka plačana, je minister ponovil, da je šlo za interesne stavke in jih zato ni treba plačati iz javnih sredstev oz. se o tem strošku pogajajo.