Premier Robert Golob je ob začetku drugega dneva posveta slovenske diplomacije poudaril, da je Slovenija letos doživljala svoje največje diplomatske uspehe, ne le z vidika prepoznavnosti, temveč tudi z vidika priznanja.

Kot primer velikega uspeha je omenil glasovanje o kandidaturi Slovenije za nestalno članico Varnostnega sveta ZN-a. Poudaril je, da se Slovenija kot majhna država vedno zavzema za uravnotežene odnose, številni pa so prepričani, da v zaostrenih razmerah ravno take države potrebujemo v VS ZN-a. V prid Sloveniji je bila tudi naša konsistentnost v zunanji politiki, je prepričan.

Med diplomatskimi predstavniki Slovenije je še posebej omenil tiste, ki delujejo na kriznih žariščih – v Tel Avivu, Kijevu in Ramali. "Vaša vloga je zdaj posebej pomembna," jim je sporočil.
Dejal je še, da želi v današnjih pogovorih z diplomati spodbuditi razpravo o temah nedavnega vrha EU-ja, kjer so tako kot običajno voditelji tehtali med načeloma enotnosti in solidarnosti.

Pot za BiH se odpira

Med temami vrha je poudaril širitev ter Slovenijo označil za eno najbolj vnetih zagovornic približevanja držav Zahodnega Balkana EU-ju. Posebej je omenil Bosno in Hercegovino, ki je prišla do točke, ko bo odprla proces pogajanj z EU-jem. "BiH bo moral še delati, pa vendar pot se odpira," je dejal.

Od drugih tem zasedanja Evropskega sveta je premier omenil še migracije ter večletni finančni okvir in razmere na območju Gaze.

Humanitarna katastrofa v Gazi

Ocenil je, da se v EU-ju krepi tabor, ki meni, da se v Gazi dogaja humanitarna katastrofa, da so ukrepi nesorazmerni in da je treba zaščititi civiliste. "Enotni smo v obsodbi napadov Hamasa, obsojamo zajetje talcev in priznavamo pravico Izraela do samoobrambe ob spoštovanju mednarodnega prava," je dejal.

Verjame, da bo vprašanje bližnjevzhodnega konflikta v VS-ju ZN-a v prihodnjih mesecih še bolj v ospredju, Slovenija pa si bo prizadevala, da v VS-ju ZN-a najde rešitev. Premier je prepričan, da bo pri tem imela podporo več držav in bo uspešna.

Slovenija bo VS-ju ZN-a predsedovala septembra, ko se bo v ZN-u zvrstilo veliko pomembnih dogodkov. "Prepričan sem, da bom lahko zelo ponosen na vas in da bodo tudi državljani ponosni na vas," je sklenil premier.

Razprave o Ukrajini in Bližnjem vzhodu

V nadaljevanju posveta so diplomati namenili pozornost razmeram v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu. Kot so sporočili z zunanjega ministrstva, so se pri tem strinjali, da mora Slovenija ohraniti podporo Ukrajini.

Glede Bližnjega vzhoda so poudarili zavezanost nadaljnji aktivni vlogi Slovenije, še posebej v luči skorajšnjega članstva v VS ZN-ja. Poudarili so pomen prizadevanj za dosego trajnega miru, ki bi omogočilo mirno sobivanje Izraelcev in Palestincev. Razpravljali so tudi o organizacijskih, tehničnih in kadrovskih usmeritvah zunanjega ministrstva in mreže diplomatskih predstavništev in konzulatov.

Tretji dan posveta, torek, bo osredotočen na članstvo Slovenije v Varnostnem svetu ZN-ja, tako z vidika vsebinskih kot organizacijskih priprav na to pomembno nalogo. Poleg tega bodo v razpravah posebno pozornost namenili evropskim temam, s poudarkom na širitvi EU-ja na Zahodni Balkan.