Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS

"Mislim, da se strinjava o tem, da je treba hitro pripraviti strukturno reformo, da bi bolje nadzorovali cene energije na trgu, ki je postal popolnoma neuravnotežen, ter bolje ščitili našo industrijo in državljane," je povedal Macron, ki je Goloba označil za strokovnjaka na tem področju.

Slovenski premier se je strinjal z oceno francoskega predsednika, da so potrebne strukturne spremembe na evropskem trgu. "Pokazalo se je namreč, da skupni evropski trg, predvsem električne energije, ne deluje na pravi način," je povedal.

Foto: Vlada RS
Foto: Vlada RS

Obenem se je Golob Macronu zahvalil, ker je bil v času francoskega predsedovanja Svetu EU-ja "prvi evropski predsednik po dolgem času, ki je razumel pomen Zahodnega Balkana".

"Razumel je, da je Zahodni Balkan in širitev EU-ja na to področje v resnici izredno pomembno strateško vprašanje za Evropo in da ga ne smemo zanemarjati," je povedal.

Pod Macronovim pokroviteljstvom jim je uspelo narediti tudi velikanski korak v primeru Severne Makedonije, ki je skupaj z Albanijo julija začela pristopna pogajanja z EU-jem, je dejal Golob.

Ob tem je spomnil na slovensko pobudo, da se status kandidatke za članstvo v EU-ju podeli tudi Bosni in Hercegovini, kjer je po njegovih besedah podoben strateški interes.

Francoski predsednik je na vprašanje o francoskem stališču do podelitve statusa kandidatke BiH-a odgovoril, da je pripravljen razpravljati o tem.

Med temami prvega dvostranskega srečanja Macrona in Goloba je še predlog evropske politične skupnosti, v kateri bi bile poleg članic EU-ja še države v soseščini. Predsednik slovenske vlade je podprl to idejo.

Poleg tega bosta razpravljala o razmerah v Ukrajini in nadaljnji gospodarski, vojaški in humanitarni pomoči tej državi ter tudi o podpori pri njeni obnovi.

Golob in Macron o energetiki in širitvi Unije

Po poročanju Radia Slovenija je bila glavna pozornost namenjena vojni v Ukrajini in njenim posledicam tudi za razmere po svetu, zlasti kar zadeva energetsko in prehransko varnost. Oba voditelja sta zagotovila nadaljnjo pomoč Ukrajini v njenem spopadu z Rusijo, tako na vojaškem, gospodarskem kot človekoljubnem področju. Ker Rusija omejuje oziroma prekinja dobavo zemeljskega plina Uniji, nazadnje ga je prav Franciji, sta govorila tudi o zagotavljanju energetske neodvisnosti Unije in o dobavah plina v prihodnjih mesecih.

Golob: Poseg še pred zimo

Vsem je namen, da se na evropski trg energentov poseže pred to zimo, da bi tako stabilizirali cene, je po pogovoru Golob. Voditelja sta se dogovorila, da bosta državi sodelovali pri pripravi pobude na to temo.

Kot je povedal Golob, sta se z Macronom pri temi energetike najdlje zadržala, pri čemer je bilo na mizi več predlogov. Napovedal je, da bosta državi skupaj pripravili pobudo za ukrepanje na evropski ravni.

Predloge si bosta državi prihodnji teden izmenjali še v pisni obliki, da bi lahko ministri EU-ja za energetiko o osnutku predlogov razpravljali že prihodnji teden na zasedanju v Bruslju in da bi lahko voditelji na oktobrskem vrhu o tem tudi že odločali.

"Vsem je namen, da še pred to zimo posežemo na trg energentov v Evropi, da bi stabilizirali cene. Glede tega ni nobenega dvoma," je povedal premier. Kako si bodo ti ukrepi sledili, pa bosta državi še razpravljali, je pojasnil.

V EU so v luči naraščajočih cen elektrike pozivi k ukrepanju na evropski ravni vse glasnejši. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je tako že napovedala, da bo v prihodnjih tednih komisija predstavila izreden poseg na trg elektrike, za začetek leta 2023 pa tudi strukturno reformo tega trga.

Voditelja Francije in Slovenije sta sicer danes govorila tudi o sodelovanju na področju jedrske energije.

Srečanje Goloba in Macrona v Parizu
Težave v Revozu

Golob se je v sredo sešel z vodstvom novomeške tovarne avtomobilov Revoz, ki je del francoskega koncerna Renault. Kot je po srečanju z Macronom povedal novinarjem, glavno težavo vidi v negotovosti glede prihodnosti tovarne v okviru strateških načrtov Renaulta. Golob je povedal, da je bil "na neki način šokiran", ko je izvedel, da je Revoz od leta 2020 do letošnjega aprila število zaposlenih zmanjšal s 3500 na okoli 1500, pri čemer to v slovenski javnosti ni glasno odmevalo. Število zaposlenih se je občutno zmanjšalo, potem ko so v Revozu ob težavah z dobavami čipov in sestavnih delov, v katerih se je znašel celoten avtomobilski sektor, in zaključku sestavljanja modela smart forfour morali zmanjšati obseg proizvodnje: s treh izmen so prešli na eno izmeno, dnevna proizvodnja se je skrčila za skoraj dve tretjini. Od letošnjega aprila naprej se število zaposlenih po Golobovih besedah ni več zmanjševalo in naj bi po zagotovilih vodstva ostalo stabilno do konca leta. Premier je po pogovoru z vodilnimi v novomeški tovarni - vodi jo Jože Bele - kot glavno težavo izpostavil, da vodstvo ne ve, kakšna bo prihodnost družbe v okviru lani sprejetega novega strateškega načrta Renaulta. Negotovost je po Golobovem mnenju zagotovo zelo velika, kdaj bodo v Revozu informacije dobili, premier težko reče. Na vprašanje, ali sta o prihodnosti Revoza govorila z Macronom, je Golob odgovoril, da se "o stvareh, o katerih se voditelji pogovarjajo na štiri oči, ne govori". Francoska država ima sicer v Renaultu 15-odstoten delež in je skupaj z japonskim Nissanom največji posamični delničar. Nasploh imajo v Parizu na koncern močan vpliv.