"V dveh desetletjih članstva Slovenije v evropski družini se je svet opazno spremenil. Z njim pa seveda tudi Slovenija. A te spremembe zgolj utrjujejo spoznanje, da je bil vstop naše države v EU pred 20 leti prava in najboljša mogoča odločitev za dobrobit slovenskih državljank in državljanov," je v poslanici zapisal Robert Golob.

Spomnil je, da je Slovenija s članstvom dobila pravico do soodločanja o evropski zakonodaji in soustvarjanja prihodnosti Evrope, slovenščina pa je postala uradni jezik EU-ja. Kot je dejal, se lahko prosto gibljemo, poslujemo, študiramo ali zaposlimo kjer koli v Evropi, slovenska podjetja pa lahko s svojimi izdelki in storitvami sodelujejo na enotnem trgu. Poleg tega telefonske in spletne storitve ter plačilne kartice lahko v Uniji uporabljamo brez dodatnih stroškov.

Sorodna novica 20 slovenskih let v Evropski uniji: zvezda Evrope ali misija izgubljenih priložnosti?

Članstvo v EU-ju po Golobovih besedah sicer ne prinaša le prednosti, ampak nam nalaga tudi odgovornosti. Med njimi so varovanje pravic, vrednot in svoboščin ter proaktivno in konstruktivno sodelovanje pri oblikovanju skupne prihodnosti.

"Danes se zavedamo, da smo v vse bolj nestabilnem svetu hitrih sprememb lahko močnejši le, če držimo skupaj," je poudaril. Pri tem je poudaril pomen miru, solidarnosti in enotnosti, ki se jih še posebej zavedajo države, ki želijo postati članice EU-ja. Slovenija na tej poti še posebej podpira države Zahodnega Balkana, katerih stabilnost in napredek sta po besedah predsednika vlade v našem skupnem interesu.

Nataša Pirc Musar: Zaradi članstva v EU-ju živimo bolje, kot bi sicer

Na današnji dan pred dvajsetimi leti je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije. S tem je dosegla eno najpomembnejših zunanjepolitičnih prioritet. To usmeritev smo potrdili tudi državljani na referendumu leta 2003, ko nas je kar 89 odstotkov glasovalo za članstvo v EU-ju, je zapisala v poslanici predsednica države Nataša Pirc Musar.

Kot je posebej poudarila, smo s članstvom v EU-ju postali del sveta, kjer so človekove pravice in naša svoboda najbolj zaščitene.

"Zaradi članstva v Evropski uniji nedvomno živimo bolje, kot bi sicer. Z evropskimi sredstvi so se gradile in se še gradijo ceste, železnice, kolesarske steze, vodovodna in kanalizacijska omrežja, šole, vrtci, raziskovalni centri, domovi za starejše in bolnice. Naše gospodarstvo je uspešnejše, saj naša podjetja lažje, z manj administrativnimi ovirami, ponujajo blago in storitve po vsej Evropski uniji. Uspešno gospodarstvo pa zagotavlja tudi ohranjanje našega socialnega modela. Bolje skrbimo za naše okolje, zrak in vodo. Učenci in učitelji, študenti, profesorji, raziskovalci, ustvarjalci in kulturni delavci imajo več priložnosti, saj sodelujejo v programih ERASMUS+, kulturnih, ustvarjalnih in raziskovalnih programih. Slovenščina je postala eden od uradnih jezikov EU-ja. Zaradi članstva v Evropski uniji se bolje razvija naše kmetijstvo in imamo bolj uravnotežen regionalni razvoj. Skupaj se v EU-ju učinkoviteje bojujemo proti podnebnim spremembam in se hkrati nanje prilagajamo. Ob nesrečah, kakršna sta bili lanska povodenj in pandemija covida, smo deležni evropske solidarnosti. Z EU-jem je prehod na trajnostno in krožno gospodarstvo hitrejši. Zaradi članstva v EU-ju tudi glas Slovenije v svetu več šteje," je še zapisala v poslanici.

Ob tem je znova pozvala k udeležbi na volitvah v Evropski parlament, ki bodo 9. junija.

Von der Leyen čestitala Sloveniji ob 20. obletnici vstopa v EU

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v videonagovoru čestitala Sloveniji ob 20. obletnici vstopa v Evropsko unijo.

"Zaradi vašega članstva se je tudi Evropa spremenila na bolje. Slovenci ste bili vedno zgled pri izkazovanju solidarnosti do drugih Evropejcev. Vedno ste bili pripravljeni pomagati sosedom v težkih časih," je poudarila predsednica Evropske komisije.

"Vedno ste nas opominjali, da naša Unija še ni popolna in da so vsi prebivalci Zahodnega Balkana del te družine. S Slovenijo je Evropa močnejša, tako kot ste z Evropo močnejši vi," je dodala.

Obletnice so se pri Evropski komisiji spomnili tudi komisarji iz desetih držav, ki so postale članice EU pred 20 leti. Izpostavili so nekaj prednosti tega članstva tako za države kot za EU, evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič pa je med drugim dejal, da je Slovenija s tem korakom dobila sedež za družinsko mizo.

20 slovenskih let v Evropski uniji

Slovenija je z vstopom v unijo in Nato – vanj je vstopila dober mesec prej – izpolnila strateška zunanjepolitična cilja, ki si ju je zadala po osamosvojitvi. Podpora Uniji med Slovenci še danes ostaja visoka oziroma je nad povprečjem v povezavi, med parlamentarnimi strankami ni nobene, ki bi veljala za evroskeptično.

Sorodna novica Iz arhiva: Prelomni dogodki na poti Slovenije v Evropsko unijo

Slovenija je že tri leta po vstopu v Unijo sprejela skupno evropsko valuto, postala je tudi del schengenskega območja brez nadzora na notranjih mejah. V okviru programa Erasmus je v zadnjih 20 letih v tujino na izmenjavo odšlo več kot 100.000 učencev, dijakov, študentov in učiteljev. Ob lanskih uničujočih poplavah pa je bila Slovenija deležna znatne evropske pomoči.

Gospodarski analitiki ocenjujejo, da je Slovenija obdobje članstva optimalno izkoristila za svoj razvoj. Država je bila sicer ves čas neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna in je prejela več milijard evrov iz naslova kohezijske politike.

Sorodna novica Rop ob obletnici: Varnost je izjemnega pomena, Evropa se mora prilagoditi. Ni alternative.

Poleg Slovenije so 1. maja 2004 v EU vstopili še Češka, Slovaška, Madžarska, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Ciper in Malta. To je bila največja širitev v zgodovini Unije, večina držav, ki so se pridružile povezavi, je bila še poldrugo desetletje prej del komunističnega bloka.

V dveh desetletjih odtlej se je vzdušje v Evropi precej spremenilo – medtem ko je bil leta 2004 govor o dokončnem padcu železne zavese in združevanju, je danes zaradi vojne v Ukrajini v ospredju zlasti varnost.

Slovesnost bo na dan Evrope 9. maja v Novi Gorici

Osrednja slovenska slovesnost ob obletnici včlanitve v EU bo 9. maja, na dan Evrope, na Trgu Evrope v Novi Gorici.

Sorodna novica "Slovenija je zame evropski biser, nekakšno središče Evrope, kjer se srečujejo različne kulture"

Tam je bilo slovesno že pred 20 leti ob vstopu Slovenije v Unijo, ko sta se srečala tedanji premier Anton Rop in tedanji predsednik Evropske komisije, Italijan Romano Prodi. Letos bosta slavnostna govornika premier Robert Golob in evropski komisar Janez Lenarčič.

Z različnimi dogodki se obletnici velike širitve poklanjajo tudi v evropskih institucijah. Med drugim so jo v ponedeljek v družbi kolegov iz sosednjih držav z evropsko perspektivo – šestih zahodnobalkanskih držav, Ukrajine, Moldavije in Gruzije ter Turčije – s slovesnostjo v Bruslju počastili ministri članic EU-ja, pristojni za evropske zadeve.

Leta 2007 sta sicer v EU vstopili še Romunija in Bolgarija, leta 2013 pa Hrvaška, vendar je po širitvi leta 2004 v Uniji zavladala precejšnja širitvena utrujenost. Nov zagon nadaljnji širitvi EU-ju je dala šele vojna v Ukrajini.