Premier Golob je po koncu dvodnevnega vrha Evropske unije, na katerem so voditelji držav članic med drugim sprejeli odločitev o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo, pogojno pa tudi z BiH-om, dejal: "Mislim, da se bo Bosna in Hercegovina v resnici v primerjavi s preostalima dvema premikala hitreje."

Voditeljem pa ni uspelo doseči dogovora o reviziji dolgoročnega proračuna Unije, blokiranih je tudi 50 milijard evrov za makrofinančno pomoč Ukrajini, saj je odločitev blokiral madžarski premier Viktor Orban.

S predsednikom vlade se je po vrhu v Bruslju pogovarjal dopisnik Igor Jurič.

Če najprej začnemo z odločitvijo, ki ste jo voditelji sprejeli včeraj, to je začetek pristopnih pogajanj z Ukrajino in Moldavijo ter deloma z zadržkom tudi z Bosno in Hercegovino. Vsi, razen madžarskega premierja Orbana ste jo označili za zgodovinsko. To je bila predvsem geopolitična odločitev, ne pa toliko na podlagi rezultatov teh držav.

Drži. Živimo v kompleksnih časih, temu ustrezno je tudi pristopni proces novih kandidatk v Evropsko unijo na neki način postal tudi politično vprašanje. Včerajšnja odločitev, da se začnejo pogajanja tako z Ukrajino, Moldavijo na eni strani, predvsem pa tudi na drugi strani z Bosno in Hercegovino, je zelo pomembna odločitev in smo je lahko zelo veseli.

Sorodna novica Voditelji EU-ja optimistični v novo leto: Našli bomo rešitev za finančno pomoč Kijevu

Se pravi, to je bila predvsem geopolitična odločitev.

V resnici je odločitev sicer sprejeta včeraj, pa vendar pravi proces se bo nadaljeval v skladu z zaslugami teh omenjenih držav pri reformah. Tako da: je politična in tudi ne zato, ker bodo še vedno morale vse te države izpolniti enake pogoje, kot smo jih na primer morali izpolniti mi, da smo potem dejansko lahko pristopili k Evropski uniji.

Glede na vojno v Ukrajini, šibko delovanje državnih podsistemov, obtožb o korupciji in tako naprej: kako realne so sploh možnosti, da bi se lahko taka država resno pogajala o vstopu v Evropsko unijo in pa predvsem tudi, ali bodo države članice voljne sprejeti državo, ki niti še nima zagotovljene ozemeljske celovitosti?

Mislim, da je nujno, da ločujemo med dvema zadevama, na eni strani simbolični začetek pristopnih pogajanj, to je izjemno močno politično sporočilo tako državnemu vodstvu kot predvsem prebivalstvu, v tem primeru Ukrajine, s tem smo jim želeli izkazati, da verjamemo, da pripadajo evropski družini. Drugo je pa potem sam proces pogajanj, kjer je pa treba dejansko izpolnjevati pogoje. V tem procesu – zdaj ko enkrat poteka – bo lahko tudi evropska administracija s svojim znanjem, s svojimi izkušnjami dejansko pomagala administracijam Ukrajine, pa tudi Bosne in Hercegovine, da prej prilagodijo svojo zakonodajo in predvsem svoj pravni red in svoj način delovanja. Tako da je ta proces koristen ravno zaradi tega, kar sprašujete, ker se bo skozi proces pogajanj lahko vzpostavilo ustrezno pravno okolje v teh državah in s tem konec koncev tudi dvignil standard demokracije ter pravne države.

Ni pa vam včeraj voditeljem uspelo doseči dogovora o spremembah večletnega proračuna. Madžarski premier Orban v tem primeru ni zapustil sobe, ampak je odločitev blokiral. Kako vi, pa tudi drugi voditelji, gledate na tovrstno izsiljevanje Viktorja Orbana?

Torej, dobra novica je, da je 26 drugim uspelo uskladiti dva različna pogleda, in sicer, da ko bo prišlo do spremembe – in to je samo vprašanje časa, mesecev, če hočete –, ta sprememba ne sme vključevati samo povečanja sredstev za Ukrajino, ampak mora zajeti tudi preostale evropske prioritete. Pri tem je vztrajala tudi Slovenija, nismo bili edini, ampak bili smo v taboru, ki je vztrajal pri usklajenih spremembah srednjeročnega proračuna. In nam je uspelo in danes imamo soglasje vseh 26. V resnici smo Viktorju Orbanu na neki način dali samo čas, da se sam odloči, kdaj se pridruži preostali šestindvajseterici in v resnici potrdi sveženj, ki je bil usklajen včeraj.

Sorodna novica V Sarajevu priznavajo, da so pri reformah napredovali prepočasi

Ampak koliko časa se mu bo pa Unija še pustila izsiljevati – ne nazadnje mu v Moskvi celo ploskajo?

Ne bi se opredeljeval do nobenih aplavzov. Časovnica, ki smo si jo zastavili, je zelo jasna, najpozneje na začetku februarja se bomo znova sešli in potrjevali ta srednjeročni okvir, tako da gre v resnici za en mesec. To pri okviru, ki se ukvarja z obdobjem do leta 2027, res ni nobeno časovno obdobje.

Ali je res samo on proti dodatni pomoči Ukrajini ali so tu še kakšne druge države, ki blokirajo?

Ne, pomislekov je bilo več. Pogajanja so bila trda, potekala so v resnici v celoti nekje od treh popoldne pa do treh zjutraj, se pravi skoraj 12 ur, in verjemite mi, da je bilo kar nekaj stvari, ki jih je bilo treba uskladiti. Na koncu se nas je 26 uskladilo, Madžarska pa za zdaj, poudarjam, za zdaj ostaja zunaj.

Slovenija se je močno zavzemala tudi za začetek pogajanj z Bosno in Hercegovino in ta jih bo lahko začela, ko bo izpolnila določene pogoje, ampak to pa ni ravno tisto, kar ste zagovarjali vi.

Torej v enem delu drži, kar ste rekli, pa vendar, mi smo poslali pismo Charlesu Michelu že v novembru, v katerem smo predlagali natančno scenarij, ki se je potem zgodil. Vse kandidatke morajo izpolniti pogoje, razlika med zapisom je samo ta, da je Bosna včeraj dobila – tudi v prisotnosti Viktorja Orbana in Madžarske – popolno, sedemindvajseterično privolitev. Se pravi vseh 27 članic je bilo za to, da Bosna začne pogajanja, da se bodo najverjetneje začela dokončno v marcu, ko se bo naredil ponoven pregled poročila Evropske komisije in da takrat tudi vemo, kako naprej.

Mislim, da se bo Bosna in Hercegovina v resnici v primerjavi s preostalima dvema premikala hitreje, ravno zaradi sklepov, ki so zapisani na način, kot so, ker se vnaprej ve, kateri so pogoji, ki jih mora izpolniti.