Premier Robert Golob in finančni minister Klemen Boštjančič sta poslankam in poslancem predstavila predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti. Razprave v DZ-ju o tem sicer še ne bo, saj bo najprej potekala na parlamentarnih odborih. Vlada načrtuje najvišje izdatke doslej, in sicer prihodnje leto skoraj 17 milijard evrov, primanjkljaj bo 3,3 milijarde evrov. V letu 2024 pa vlada načrtuje manj odhodkov, manjši pa bo tudi primanjkljaj.

"Najpomembnejše je, da se zavedamo zgodovinskosti, v kateri nastajata proračuna," je poslance nagovoril Golob in opomnil na krizne čase. Kriza zaradi covida-19 se je, kot je opisal, nadaljevala z energetsko krizo, zaradi ruskega napada na Ukrajino pa se je kriza stopnjevala v vsesplošno gospodarsko krizo v celotni Evropi. "Ti časi prinašajo neverjetno negotovost. Za spoprijemanje s tem obstaja samo eno zdravilo, da smo fleksibilni in pripravljeni na najhujše, in se hkrati obnašamo, da bo vse lepo in prav. Na ta način deluje vlada in na ta način je bil pripravljen poračun," je dejal Golob.

Dodal, je da je negotovost tako velika, da nobena resna finančna institucija ne podaja scenarijev za prihodnje obdobje. Pri proračunu so izhajali iz jesenske napovedi Umarja in ob tem je opozoril, da je Umar zapisal, da se lahko stvari tudi poslabšajo. "Žal si nihče ne upa napovedati izboljšanja," je dejal in dodal, da cilje lahko dosežemo le z optimizmom za prihodnost. Kljub napovedi manjše rasti BDP-ja pa naj bi bila Slovenija vseeno v zgornji polovici držav EU-ja.

Koliko se bo gospodarstvo ohladilo, je po njegovih besedah nemogoče napovedovati, ker se ohlaja tudi kitajsko gospodarstvo, ki se krči.

Primanjkljaj za leto 2023 je predviden v višini 5,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). "A precejšen del predstavljajo rezerve, ki smo jih oblikovali načrtno, saj smo načrtovali konservativno," je pojasnil. Rezerva za pomoč zaradi draginje je postavljena v višini 1,2 milijarde evrov, večina za gospodarstvo. "Če jih bomo potrebovali, lahko ukrepamo na pravi način," je navedel.

V proračunih pa ni poudaril le rezerv, temveč tudi naložbe. "V času krize je čas za naložbe v razvoj. Spopadli se bomo s krizo na pravi način, ne bomo pa zaradi krize ustavili razvoja. Zdaj je enkratna priložnost, da Slovenijo dvignemo na višjo raven globalne konkurenčnosti," je poudaril. Med njimi je za prednostne označil naložbe v zdravstvo, zeleni prehod, medgeneracijske izzive, digitalizacijo, konkurenčnost gospodarstva ter v raziskave in razvoj, omenil pa je tudi naložbe v reševanje stanovanjske problematike in v kulturo.

Zima bo manj huda, kot smo se bali

Premier Golob je tudi ugotavljal, da z makroekonomskimi številkami in napovedmi na splošno ljudi nagovarjajo v negativnih tonih, česar pa sam noče. "Varčevanje je potrebno, a prihodnost ni tako črna, kot se prikazuje. Obstajajo rešitve, ki smo jih začrtali tudi na ravni EU-ja in bodo čez 14 dni na mizi. To me navdaja z optimizmom, da bo ta zima manj huda, kot smo se bali. Zakaj? Ker smo na ravni EU-ja našli konsenz, kako je treba pomagati in poseči na energetske trge, na kakšne načine se bodo iskale rešitve za pomoč gospodarstvu in prebivalcem," je dejal.

Vse javne ustanove in gospodarske subjekte, ki ne dobijo ponudbe za nakup električne energije za letos, je pozval, naj se obrnejo na ministrstvo za infrastrukturo, na katerem imajo skupno rešitev za takšne primere. "Ne sklepajte nobenih pogodb za prihodnja leta do konca tega meseca, ker bodo pogoji kmalu ugodnejši. Konec oktobra bo znan nov regulatorni okvir EU-ja za vse energente. Do takrat so cene previsoke in bodo, ko bo okvir sprejet, padle," je opozoril.

Prebivalstvu je zagotovil, da se nikomur ni treba bati, da bo pozimi ostal brez energentov. "Vem, da marsikdo živi v stiski in se sprašuje, ali bomo imeli to zimo dovolj energentov. Ne le da jih bo dovolj in da so cene za ključne energente regulirane že danes in da se ne morejo zviševati – cene so znane, danes so bile nižje kot avgusta, popolnoma so sprejemljive za prebivalstvo in takšne bodo ostale vso zimo," je dejal.

Skoraj poltretja milijarda za naložbe

Finančni minister Klemen Boštjančič je pojasnil, da je vlada predloga proračunov za prihodnji dve leti pripravljala v zelo negotovih razmerah, v večini pogojenih s posledicami vojne v Ukrajini, hkrati pa še vedno ne zaključene krize, vezane na epidemijo covida-19.

V njih se tako prepletajo ukrepi za blažitev posledic covida in energetske krize, minister je napovedal tudi izvajanje strukturnih ukrepov za povečanje odpornosti gospodarstva, ki bodo podprti z naložbami. Te dajejo proračunskim dokumentom razvojno naravnanost.

Za leto 2023 je za naložbe in naložbene transferje načrtovanih nekaj več kot 2,4 milijarde evrov, kar je največ do zdaj, je povedal. V letu 2024 se bo ta številka znižala na 1,8 milijarde evrov, kar je predvsem posledica zaključka večletnega finančnega okvira 2014–2020 z letom 2023. Takrat bodo projekti bolj podprti s sredstvi sklada iz načrta za okrevanje in odpornost, pa tudi iz novega finančnega okvira 2021–2027.

Boštjančič je naštel nabor področij, kamor bodo usmerjene naložbe. "Zdravstvo je eno od prednostnih področij te vlade," je dejal. Da bo mogoče financirati ukrepe, povezane z omilitvijo draginje, pa je vlada v proračunu za leto 2023 rezervirala 1,2 milijarde evrov. Teh sredstev ne bo mogoče porabiti za nič drugega kot za ukrepe, ki jih bo z interventnimi zakoni sprejel DZ, je poudaril.

Za leto 2023 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za 13 odstotkov, na 13,38 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali za 25 odstotkov, na 16,69 milijarde evrov. V letu 2024 naj bi se prihodki povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 15,51 milijarde evrov.

Proračunski primanjkljaj, ki naj bi se letos ustavil malenkost nad dvema milijardama evrov, se bo tako prihodnje leto povzpel na 3,3 milijarde evrov in se leto pozneje znižal na 1,7 milijarde evrov. Ob tem je Boštjančič povedal, da prejšnja vlada v letos spomladi potrjeni dohodninski reformi ni sprejela nobenih dodatnih ukrepov oziroma davkov, s katerimi bi zapolnila izpad prihodkov. Zato aktualna vlada predlaga nove spremembe dohodninske zakonodaje. "S tem bomo že v letu 2023 ustavili javnofinančni izpad prihodkov, da bi zagotovili javnofinančno stabilnost," je poudaril.

Večji prihodki in tudi odhodki

Za leto 2023 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se prihodki zvišujejo za 13 odstotkov, na 13,38 milijarde evrov, medtem ko naj bi se odhodki povečali za 25 odstotkov, na 16,69 milijarde evrov. V letu 2024 naj bi se prihodki povečali na 13,79 milijarde evrov, odhodki pa znižali na 15,51 milijarde evrov.

Prihodnje leto bo zahtevno zaradi energetske krize, ki se kaže predvsem v znižanju napovedi gospodarske rasti z letošnjih pet odstotkov na dober odstotek prihodnje leto. V proračunski primanjkljaj, ki naj bi se letos ustavil malenkost nad dvema milijardama evrov, se bo tako prihodnje leto povzpel krepko nad tri milijarde evrov. Postopno zniževanje odhodkov in primanjkljaja naj bi se po načrtih vlade začelo leto pozneje.

Sledila bo razprava v okviru parlamentarnih odborov

Po predstavitvi bo stekla razprava na sejah parlamentarnih odborov, ki so sklicane med 11. in 20. oktobrom. Vlada bo lahko v pripravi dopolnjenih proračunov upoštevala oblikovana stališča in pripombe ter morda še kaj spremenila, nato pa sledita sklepno dejanje na odboru za finance in dokončno potrjevanje proračunov v državnem zboru v drugi polovici novembra.

Spremembe proračuna za leto 2023 in proračun za leto 2024 bi nato lahko poslanci skupaj z zakonom o izvrševanju proračunov in odlokom o dovoljeni meji porabe javnih blagajn sprejemali na novembrski seji DZ-ja.