Preiskovalna komisija DZ-ja je sprejela vmesno poročilo, iz katerega po besedah predsednika komisije Aleša Rezarja (Svoboda) izhaja, da predsednik vlade ni vplival na spremembo datuma aretacije ruskih vohunov, kot naj bi na tajnem delu zaslišanja izpričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Foto: BoBo
Preiskovalna komisija DZ-ja je sprejela vmesno poročilo, iz katerega po besedah predsednika komisije Aleša Rezarja (Svoboda) izhaja, da predsednik vlade ni vplival na spremembo datuma aretacije ruskih vohunov, kot naj bi na tajnem delu zaslišanja izpričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Foto: BoBo

Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume vmešavanja politike v delo policije in drugih organov, je na seji, na kateri naj bi se sicer pogovarjali o programu dela, obravnavala in sprejela delno poročilo o aretaciji ruskih vohunov.

S tem je predsednik komisije Aleš Rezar (Gibanje Svoboda) presenetil opozicijske člane, saj poročila pred tem sploh niso videli, zato so sejo obstruirali, je poročal Radio Slovenija.

Koalicijska večina je nato potrdila vmesno poročilo, v katerem so predsednika vlade Roberta Goloba oprali vseh sumov in ugotovili, da sta Tatjana Bobnar in Boštjan Lindav v svojih pričanjih navajala neresnice. Komisija je vse to ugotovila, ne da bi zaslišala kronsko pričo, to je Goloba, čeprav je ta več kot leto zagotavljal, da bo postregel z dejstvi in pričami.

Rezar pričanji Bobnar in Lindava označil za lažni

Zaslišanje premierja Goloba po mnenju predsednika komisije Rezarja namreč ni potrebno, saj je komisija ugotovila, da motiv, da bi premier vplival na spremembo datuma aretacije ruskih vohunov, ne pije vode, je pojasnil Rezar. Prav tako premier Robert Golob ni bil v komunikaciji z direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Joškom Kadivnikom, je zatrdil Rezar.

Aleš Rezar. Foto: DZ/Matija Sušnik
Aleš Rezar. Foto: DZ/Matija Sušnik

O domnevnem vplivanju premierja na aretacijo ruskih vohunov naj bi na tajnem delu komisije izpričala nekdanja notranja ministrica Tatjana Bobnar in nekdanji v. d. generalnega direktorja policije Boštjan Lindav. Njuno pričanje je Aleš Rezar označil za lažno, motiv za to pa je bila "bodisi diskreditacija najvišjega političnega akterja, predsednika vlade, ali pa celo vplivanje na potek sodnega procesa aretacije vohunov, torej ščitenje ruskih vohunov, kar je še veliko bolj skrb vzbujajoče".

Ugotovitve poročila po Rezarjevih besedah so, da od 18. novembra do izvedene aretacije ruskih vohunov ni bilo komunikacijske sledi med premierjem in direktorjem Sove Kadivnikom, ki naj bi jo izpričala Bobnar in Lindav.

"Datum aretacije je bil vedno en sam, se ni spreminjal," je navedel Rezar. Določen je bil na podlagi operativno taktičnih razlogov oziroma motivov in je bil usklajen s tujo obveščevalno agencijo.

Sorodna novica Preiskovalna komisija: Premier Golob ni skušal vplivati na aretacijo domnevnih ruskih vohunov

Motiv, ki naj bi ga navedla Bobnar in Lindav, da je bil datum aretacije prestavljen zato, da ne bi zasenčil poreferendumskega dne, pa je po Rezarjevih besedah nesmiseln. "Sova ne izvaja tiskovnih konferenc po izvedeni operaciji in s tajnim delom opazovanja komunikacijskih mrež nadaljuje tudi po sami operaciji, zato ta informacija na tisti dan nikakor ne bi dosegla medijev in je kot taka z vidika motiva ovržena," je dejal.

"Zaključek tega vmesnega poročila je, da predsednik vlade pravzaprav nikoli ni imel možnosti vplivati na operativno taktične detajle in s tem zamakniti termin izvedbe operacije," je sklenil in dodal, da "se danes pogovarjamo o dokazano lažnivih obtožbah Bobnar in Lindava".

Opozicija je sejo obstruirala, napoveduje ločeno mnenje

Opozicijski člani so sejo preiskovalne komisije in sprejem vmesnega poročila obstruirali, saj niso bili seznanjeni z vsebino poročila, prav tako niso imeli dovolj časa, da bi se z njim seznanili. V ponedeljek so namreč izvedeli, da bodo o vmesnem poročilu razpravljali, danes pa so to poročilo dobili na mizo. Predlagali so, da poročilo, ki v dveh delih vsebuje po 100 strani, preučijo in da o njem glasujejo prihodnjič, a je koalicija ta predlog preglasovala, so pojasnili opozicijski člani komisije.

Rezarju in koaliciji so med drugim očitali hitenje s sprejemanjem poročila, napovedali so tudi ločeno mnenje.

Poslanec SDS-a Andrej Poglajen je dodal, da "pričakuje, da bo Golob prišel na zaslišanje in bo odgovarjal na vsa vprašanja, ne samo tista, ki mu jih bodo nekako vnaprej očitno pripravili njegovi poslanci". Poudaril je tudi, da je šlo za ponovno teptanje demokratične ureditve in delovanja DZ-ja. "Institut preiskovalne komisije je nekaj, kar je treba spoštovati in proces znotraj tega instituta," je dejal. Poslanci pa imajo po zakonu dolžnost, da tako gradivo preberejo pred glasovanjem, je poudaril.

"Sprejemanje nekega vmesnega poročila v danem primeru je preprosto izprijeno," je dejal. Poročilo, ki bi odsevalo celotno dogajanje, se ne more sprejeti na podlagi enostranskih informacij, je dodal Poglajen.

Sorodna novica Ali je premier Robert Golob vplival na preložitev datuma aretacije ruskih vohunov?

Tudi Vida Čadonič Špelič iz NSi-ja je zaradi vsega tega ogorčena, o tem, da naj bi Bobnar in Lindav lagala, pa je po tem, ko je prebrala vsa pričanja, dejala: "Niti enega pričanja, niti enega dokazila ni, da sta Bobnar in Lindav lagala." Dodala je: "Če ne bi imeli ničesar za skrivati, bi predsednik vlade, tako kot je na eni od televizij rekel, prišel, pričal, pripeljal priče, prinesel dokaze – nič od tega se ni zgodilo. Sprašujem se, zakaj," je dejala. Z odločitvijo, da ga ne bo povabil na zaslišanje, pa Rezar in koalicija z njim "prevzema strašno odgovornost", je dejala Čadonič Špelič.

Ob tem je spomnila na izjavo predsednika komisije DZ-ja za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) Janeza Žaklja (NSi), da je prišlo do različnih odgovorov, ko je vse vpletene v to zgodbo zasliševal Knovs. Njegove izjave ni še nihče zanikal, je spomnila, prav tako pa teh razlik v pričanjih pred komisijama in pred javnostjo ni znal nihče obrazložiti, pravi. Ob tem pa je dodala, da "kadar koli premier stopi pred javnost, pove drugo neresnico". Ob tem je premierju očitala tudi to, da se ne zaveda svoje odgovornosti in da ne spoštuje demokracije.

Čadonič Špelič se tudi čudi poslancem koalicije, "da so glasovali kar na pamet, ali pa nekaj skrivajo". "Zame je to žaljivo, žaljivo od predsednika komisije, da nam brez razloga ni dovolil, da si v miru preberemo poročilo, in žaljivo tudi do vseh tistih državljank in državljanov, ki čakajo na resnico."

Tašner Vatovec: Ne bi škodilo, če bi tudi premier povedal svojo plat zgodbe

Je prav, da komisija Goloba ni zaslišala? Matej Tašner Vatovec iz Levice je dejal: "Mislim, da je bilo teh podatkov sicer dovolj, ne bi pa škodilo, če bi tudi premier povedal svojo plat zgodbe."

Dodal je: "V resnici je to vmesno poročilo precej kratko, če se pogovarjamo o bistvu tega poročila." Meni, da gre za bitko med SDS-om, NSi-jem na eni in Rezarjem na drugi strani.

V SD-ju dogajanja niso komentirali.

Rezar pa je potezo opozicije o obstrukciji označil za "politični teater", na postopek sprejemanja vmesnega poročila in dejstvo, da premier na komisiji ne bo zaslišan, pa po njegovih besedah "nikakor" ni vplivala kazenska ovadba, ki jo je zoper premierja podala policija.

Vmesno poročilo preiskovalne komisije o policiji