Vodja poslancev SDS-a Jelka Godec je premierju zastavila vprašanje v zvezi z dejavnostmi na področju odkrivanja in pregona bančnega in gospodarskega kriminala. Vprašala je tudi o bančnem računu v Romuniji in ukradeni identiteti, Golob je dejal, da je v zadevi pooblastil odvetnike. Zanimalo jo je, ali je krajo identitete prijavil policiji, a na to ni dobila odgovora.

Premier Robert Golob je namreč decembra 2021 finančno upravo zaprosil za izpis o plačanih davkih in potrdilo, da nima računa v tujini, a je s Fursa prejel obvestilo, da v Romuniji obstaja račun na ime Robert Golob pri banki Reiffeisen. Golob je pojasnil, da so račun v banki sami zaprli, saj je bil neaktiven. "Kljub temu sem predal zadevo odvetnikom, da naj jo razčistijo do konca," je dejal. Gre sicer za račun, ki je bil odprt leta 2017, a na njem ni bilo nobenih transakcij.

Godčeva je v poslanskem vprašanju poudarila, da iz njihovega programa izhaja, da bodo preganjali kriminal in korupcijo. "Seveda se s tem lahko vsi strinjamo, poistovetimo, celo vam lahko zaploskamo, vprašanje pa je, ali to resno mislite," je vprašala.

"Hvala lepa gospe Godec za odlično izhodišče za razpravo o pravni državi. Po mojem védenju tukaj zastopamo interese slovenskega naroda in slovenske države, po mojem védenju bi morali vsi mi, vključno z vami, delovati tako, da bo pravna država v Sloveniji delovala, ampak očitno vas bolj skrbi moje ravnanje kot fizične osebe pri zagotavljanju pravne države v Romuniji, ker sprašujete o tem, ali sem sprožil postopke. Pooblastil sem odvetnike in zaupam pravni državi celo v Romuniji, zaupam pa ji še toliko bolj v Sloveniji," je Golob odgovoril na vprašanje poslanke Godec, ki jo je v njenem vprašanju o gospodarski kriminaliteti med drugim zanimalo tudi njegovo ravnanje glede bančnega računa z njegovim imenom v Romuniji.

Golob: Iz zdravstva bomo izgnali korupcijo in vrnili pravno državo v Slovenijo

Po premierjevih besedah se je vlada zavezala, da bo vzpostavila učinkovito pravno državo v Sloveniji. "Pravno državo, ki ji nismo bili priča v zadnjih dveh letih. Prvi korak je bil, da smo imenovali državne tožilce, ki so dve leti čakali v predalu. Imenovanje 25 državnih tožilcev bo učinkovito pospešilo učinkovanje pravne države v Sloveniji. Ne samo to, vmes smo spremenili tudi zakonodajo, da so se pooblastila s policije, kamor ste jih vi v prejšnjem mandatu prenesli, spet vrnila na državno tožilstvo. Ker verjamemo, da je državno tožilstvo tisto, ki mora preganjati vse odklone od pravne države," je pojasnil in dodal, da si želi, da bi poslanko, tako kot jo skrbi pravna država v Romuniji, skrbela tudi doma v Sloveniji.

"Govorili ste o korupciji, vsi vemo, kje je korupcije največ – v zdravstvu, in vi osebno, ste imeli dovolj časa, da bi to korupcijo izkoreninili, pa vam ni uspelo. Nam bo uspelo! Razen tega, da vam rečem, da nam pri tem pomagajte v korist države z vsemi svojimi močmi in da nam pri tem ne poskušate nagajati, drugega ne morem. Res pa je, da bomo z vami ali brez vas to dosegli," je še odgovoril na vprašanje poslanke Godec. "Korupciji smo napovedali izgon iz zdravstva, pravno državo bomo ponovno vzpostavili v Sloveniji," je dodal.

Klakočar Zupančič: To ni poslansko vprašanje

Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je med vprašanjem Jelko Godec večkrat opozorila, da ne gre za poslansko vprašanje, saj mora biti postavljeno vprašanje s področja delovanja vlade, ministrstva ali vladne službe, vprašanje o bančnem računu v Romuniji pa se je nanašalo na čas, preden je Golob postal predsednik vlade.

Godec je predlagala, da o Golobovem odgovoru in o tem, ali je "bila predsedniku vlade res ukradena identiteta v tujini ali ne in ali je to prijavil organom pregona", DZ razpravlja na naslednji seji. Meni namreč, da bi moral biti predsednik vlade prvi zgled ministrom, strokovnim sodelavcem in državi in bi moral povedati, ali je policiji prijavil naznanitev suma kaznivega dejanja kraje identitete. O predlogu bo DZ glasoval v sredo.

Golob: Pri izbrisu napotnic ni šlo za enega krivca

Poslanca NSi-ja Janeza Ciglerja Kralja je zanimalo, ali se odgovorni zavedajo, da odločajo o življenju in smrti nekaterih od teh ljudi, ki so jim izbrisali veljavne termine za zdravstvene storitve. Kot je dejal, na seji odbora za zdravstvo prejšnji teden niso izvedeli, kdo bo prevzel odgovornost za izbris, ampak zgolj to, da naj bi bil kriv sistem. Goloba je med drugim vprašal, kaj namerava storiti, da ljudem v tej negotovosti povrne zaupanje v zdravstveni sistem in v njegovo središče postavi bolnika, čakajočim pa povrne mesto v čakalni dobi.

Golob je odgovoril, da je v tem primeru šlo za večjo napako, da pa ni šlo za enega krivca, ampak za sistem zbiranja, kako ravnajo, ko nekdo iz katerega koli razloga ne pride na naročeni termin. Kot je zatrdil, so v tem času že poklicali vse bolnike in jih postavili spet na isto mesto v vrsto. Ob tem verjame, da bodo na vrsti celo prej, kot bi bili sicer, saj so se čakalne vrste skrajšale, "ker so bili izbrisani tudi tisti iz čakalnih vrst, ki so bili tam po nepotrebnem".

Priznal je, da je šlo za napako. "Ampak iz nje smo se nekaj naučili in smo jo popravili in hitrost poprave napake je ključna," je prepričan premier. Po njegovih navedbah se je izbrisalo 26.000 vnosov, med njimi torej vsaj 20.000 upravičeno, zaradi česar so "vsi na boljšem".

Golob: V pripravi informatizacija zdravstva

Premier se je strinjal, da je organizacija enako pomembna kot denar za zdravstvo. Zato so se po njegovih besedah tudi lotili tega vprašanja in bodo predvidoma januarja ali februarja pripravili poseben zakon o informatizaciji zdravstva, da bodo imeli prave podatke za učinkovito organizacijo sistema.

Na vprašanje Ciglerja Kralja, koga bodo obravnavali v zdravstvenem zavodu, če bosta na termin prišla dva hkrati, eden pa bo brez veljavne napotnice, je Golob odgovoril, da se po njegovih informacijah takšen hipotetičen primer še ni zgodil. Pojasnil je, da imajo vsi zdravstveni zavodi jasne usmeritve, da se tisti, ki so bili prikrajšani za svoj termin, obravnavajo prednostno. Po njegovih besedah se sicer na vladi ne morejo ukvarjati z organizacijo logistike obveščanja, lahko pa bdijo nad tem, da bolniki ne bi bili obravnavani neustrezno. V tem primeru bodo, kot je napovedal, ukrepali.

Na ministrstvu so namreč z oktobrom znova vzpostavili med epidemijo covida-19 ustavljeno storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili in se niso opravičili. Pri tem pa je bilo oškodovanih 5977 ljudi, ki se zaradi prenaročanja ali trajne napotnice, na katere je vezanih več terminov, "pregleda v prihodnosti" tako še niso mogli udeležiti.

Golob: Država mora poseči na trg stanovanj

Da so stranke vladajoče koalicije reševanje stanovanjske krize in vzpostavitev stanovanjske politike zapisale v koalicijsko pogodbo, je Goloba v okviru poslanskih vprašanj na današnjem začetku novembrske seje spomnil poslanec Levice Matej Tašner Vatovec. "Država je 30 let praktično zanemarjala stanovanjsko politiko, rezultat je, da cene stanovanj letijo v nebo," je dejal Golob, ki se strinja, da je položaj na trgu stanovanj v Sloveniji nedopusten. "Ne more si jih privoščiti velika večina Slovenk in Slovencev," je dejal in dodal, da je dolžnost vlade poseči v to.

Rešitev vidi v potrditvi zakona o vladi na nedeljskem referendumu in ustanovitvi novega ministrstva, eden glavnih ciljev katerega bo reforma stanovanjskega trga. "Stanovanjski trg bomo lahko rešili blokade SDS-a," je dejal in volivce pozval, naj se referenduma udeležijo v čim večjem številu ter glasujejo trikrat za. "Tudi zato, da se bomo lahko v ponedeljek začeli učinkovito ukvarjati s stanovanjsko politiko," je dejal.

Novela zakona o vladi, ki je eden od treh zakonov, o katerih bodo volivci to nedeljo odločali na referendumu, predvideva ustanovitev treh novih ministrstev. Eno od njih je ministrstvo za solidarno prihodnost, pod okrilje katerega bi z ministrstva za okolje in prostor prešlo področje stanovanjske politike.

Golob: Nesmiselni referendumi blokirajo delo vlade

Golob je opozoril, da se oblikovanje ministrstva za solidarno prihodnost pod krinko racionalizacije dela vlade ustavlja "z nesmiselnimi referendumi, ki jih nismo videli še nikoli, razen tokrat, ker nekateri ne znajo prenesti poraza". Zato trpijo tisti, ki čakajo na stanovanje, je dodal.

Kot enega glavnih ciljev novega ministrstva je navedel, kako reformirati stanovanjski trg, kako zagotoviti 20.000 novih gradenj in kako znižati najemnine. Konkretno pa je napovedal, da bodo vsa zemljišča, ki so na razpolago za gradnjo, namenili gradnji. Verjame, da bodo tako lahko podvojili število projektov. "Tudi prek zemljišč Družbe za upravljanje terjatev bank, in to ne glede na to, kam bodo prenesena," je zagotovil.

Dodal je še, da smo mogoče v preteklosti preveč poudarka dajali klasičnim socialnim neprofitnim stanovanjem, in ne ciljno grajenim stanovanjem, kot jih sam imenuje. Naj bodo to stanovanja za mlade družine, varovana stanovanja, mešane soseske ali pa stanovanja za mlade perspektivne kadre, najti bomo morali način, kako stanovanjsko politiko vključiti v razvojno politiko države, je menil.

Golob o prenosu varovanja na generalni sekretariat

Poslanec SDS-a Žan Mahnič je predsednika vlade vprašal o uredbi o varovanju predsednika vlade, po kateri se po novem varovanje predsednika vlade in njegovih družinskih članov izvaja v okviru generalnega sekretariata vlade, predtem pa je to več let počel center za varovanje in zaščito v okviru policije. Uredba po Mahničevih pojasnilih predvideva premestitev potrebnega števila policistov, medsebojno obveščanje in uporabo opreme, generalnemu sekretariatu vlade pa omogoča tudi pisne sporazume z drugimi organi in organizacijami. Mahniča je med drugim zanimalo, ali se "vzpostavlja paraobveščevalna služba".

Po Golobovih navedbah je "kakršno koli sprenevedanje o tem, da gre za vzpostavitev vzporednega sistema, ki ga Slovenija še ni videla, navadna laž". Kot je pojasnil, je takšen sistem že veljal v času nekdanjega predsednika vlade Janeza Drnovška.

"Ne izmišljujemo si novih sistemov, vzpostavljamo pa sistem, ki je nekoč deloval. Zaradi tega, ker smo vzpostavili sistem, ki je že deloval v preteklosti, in to dokazano učinkovito, in v katerem opravljajo vse naloge izključno izurjene policistke in policisti, to jasno pove, da so lahko vaše insinuacije o vlogi nekih paraenot samo insinuacije," je dejal premier. Po njegovih besedah je bila uredba sprejeta na vladi in je stvar interne organizacije delovanja vlade.

Kot je še pojasnil Golob, so policisti premeščeni v generalni sekretariat vlade, kjer opravljajo naloge, določene z zakonom in uredbo. Niti število varnostnikov niti njihove naloge se niso spremenili, je zatrdil.

Na Mahničeve navedbe, da je s prenosom organizacije varovanja Golob izrekel nezaupnico notranji ministrici Tatjani Bobnar, pa je premier odgovoril, da ministrica ima njegovo zaupanje.

Zasedanje se bo nadaljevalo v torek

Poslanci bodo redno plenarno zasedanje nadaljevali v torek, ko bodo začeli obravnavati proračunske dokumente za naslednji dve leti.