Gregor Golobič je to takoj zavrnil in vprašal, zakaj niso tega prijavili policiji. Že na začetku razprave v četrtkovih Pogledih Slovenije, ki je takoj postala povsem razvneta, je vodja Zaresa poudaril, da Ultra ni nikoli imela energetskega posla v Termoelektrarni Šoštanj.
Opravila je zgolj vzdrževanje na napravi, za kar so jo prosili v TEŠ-u, nazadnje pa je imela posel z njimi leta 2002, je dejal Golobič. Dejal je, da je bil do direktorja HSE-ja Boruta Meha vedno zelo kritičen ter da sta Meh in nekdanji minister Matej Lahovnik vedno poudarjala, da je projekt TEŠ 6 slabo voden.
Uroš Rotnik mu je nasprotoval, rekoč, da je Ultra res že leta 2002 opravljala posle za TEŠ in se nato preimenovala v Ultra avtomatizacija, nato v Avtomatizacijo in na koncu v Istrabenz energetski sistemi. Po Rotnikovih besedah sta imeli Ultra in Ultra avtomatizacija s TEŠ-em za 700.000 evrov prometa.
Golobič: Nista bila bratranca, to sta bila njuna stara očeta
Golobič je zanikal, da bi bili družbi kapitalsko kadar koli povezani in da jo je ustanovil Miloš Urbanija s svojim bratrancem. "Bratranca sta bila njuna stara očeta," je pojasnil Golobič. Da med družbama ni bilo kapitalske povezanosti, je potrdil tudi Rotnik, pri čemer pa je poudaril, da je bila to sicer druga družba, ki pa so jo vodili isti ljudje.
Voditelja Uroša Slaka je zanimalo, kako da je ministrica Darja Radić dejala, da ni nič vedela o Rotnikovi zamenjavi, čeprav je bil že 4. oktobra v Pariz poslan odgovor francoskemu predsedniku, da vlada pripravlja novo vodstvo projekta TEŠ 6, in to se bo verjetno želelo sestati s predstavniki Alstoma, ki bo gradil šesti blok TEŠ-a.
Direktor direktorata za energijo Janez Kopač je potrdil, da so o tem razmišljali. Že teden pred omenjenim datumom je bil v vladnem postopku namreč predlog o zamenjavi nadzornega sveta HSE-ja, in to so vedeli vsi, ki imajo dostop do vladnih gradiv, je dejal Kopač. Tako je bilo znano, da vlada pripravlja spremembe pri vodstvu projekta. Po Kopačevih besedah je potrebna finančna revizija projekta TEŠ 6.
Rotnik: Prosim naučite se brati slovenske dokumente
Na Kopačevo vprašanje, kako da so se stroški TEŠ 6 s 654 milijonov evrov v kratkem času povzpeli na 800 milijonov, je Rotnik pojasnil, da je bila osnovna cena v razvojnem načrtu 598 milijonov evrov, kar ne vključuje razžvepljevalne naprave in stroškov financiranja. "1,2 milijarde evrov so tekoče cene, razžepljevalna naprava, stroški financiranja in montaža," je še dodal.
Slaka je zanimalo tudi, ali sindikat v TEŠ-u res od družbe prejema sponzorska sredstva, kar je predsednik podjetniškega sindikata Branko Sevčnikar zanikal in označil kot čisto izmišljotino. Rotnik je ob tem dodal, da so v TEŠ-u ponosni na vsa sponzorska sredstva, ki jih dajejo, in da podjetje, kot je TEŠ, mora biti družbeno odgovorno. "Takšne termoelektrarne ne bi mogli postaviti v Medvodah ali pa v Ljubljani in je treba takšno lokacijo čuvati," je dejal Rotnik.
Je naložba sploh smiselna?
Med oddajo se je odprlo tudi vprašanje smiselnosti naložbe, saj nasprotniki opozarjajo, da bodo čez 15 let prišle nove tehnologije in takrat bo naložba postala nasedla, saj bi bile lahko zaloge lignita premajhne. Rotnik je vztrajal, da so zaloge zadostne, vendar je po Kopačevih besedah težava kurilna vrednost premoga. Ta naj bi bila za zdaj prenizka, zato čakajo še na tujo neodvisno študijo, in če bo ta to potrdila, potem bi bilo po Kopačevih besedah treba preveriti smiselnost projekta.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje