Ali naj manjši del arhiva nekdanjega SDV-ja ostane zaprt, kot predlaga vlada, ali naj bo javnosti dostopno vse gradivo, kot zahtevajo predlagatelji referenduma? Ali želi vlada res le urediti dostopnost do občutljivih arhivskih podatkov ali skuša z zapiranjem arhivov zaščititi sporno delovanje nekdanje Udbe? Mnenja o tem so organizatorji referendumske kampanje soočili v oddaji na 1. programu TV Slovenija.

Gorenak: Janševa vlada je arhive odprla
Direktor Arhiva RS Dragan Matić je povedal, da se bo urejenost arhivov s sprejetjem novega zakona vrnila na Evropske norme in da v nobeni izmed nekdanjih socialističnih držav zaradi interesov države in varnosti posameznikov nimajo popolnoma odprtih arhivov nekdanjih obveščevalnih služb. "Napaka zakona iz leta 2006 pa je, da je politika preslišala argumente stroke, tako arhivske kot varstvoslovne, zaradi česar je prišlo do težav, ki jih imamo," je pojasnil.

Vinko Gorenak (SDS) je dejal, da ne razume, kako je lahko zapiranje arhivov vrnitev na evropske norme. Poudaril je, da je Janševa vlada leta 2006 z zakonom arhive odprla in da pri tem ni bilo nič narobe ter da ni bil nihče ogrožen. Prepričan je, da gre pri zapiranju arhivov za ščitenje posameznikov, ki so bili aktivni v prejšnjem režimu in še zmeraj zasedajo položaje v politiki. Pri tem, kot pravi, ne misli le predsednika države Danila Türka, temveč še več drugih oseb.

"To ni država, za katero smo se odločili na plebiscitu"
Andrej Šiško iz Zveze domoljubnih društev Hervardi je poudaril, da politiki, tako z levice kot tudi desnice, zavajajo javnost, se delajo norca iz nje in jo namenoma delijo. Prepričan je, da je treba sprejeti zakon, s katerim bi odpravili privilegije socializma. "To ni država, za katero smo se odločili na plebiscitu," je dodal.

Vlado Čuš iz stranke Zelenih Slovenije je izpostavil, da sta narod in država, ki nista sposobna objektivno vrednotiti zgodovine, obsojena na njeno ponavljanje. Zatrjuje, da je treba arhive odpreti in preučiti vsa dejanja, povezana s človekovimi pravicami, da se zgodovina ne bi ponavljala.

Trdi, da se z omenjenim zakonom zgodovina postavlja za drugorazredno temo. "Pomembno se nam zdi, da se ne zgodi kolektivizacija zgodb iz preteklosti. Pomembno je, da jasno povemo, da odprtje arhivov ne pomeni velikih nevarnosti," je pojasnil.

Bevk: SDS očita vladi, kar je sama storila
Samo Bevk (SD) opozarja, da je to, kar SDS očita zdajšnji vladi, bilo z uredbo storjeno že v času prejšnje vlade. Takrat naj bi po njegovih besedah vlada zaprla dostop do prav tistih arhivov do leta 2044, ki naj bi si jih želel lani pogledati publicist Igor Omerza.

Pri celotni zadevi gre po njegovem mnenju tudi za poskus diskreditacije predsednika države Danila Türka, kar se, kot pravi, dogaja že od neuspele ustavne obtožbe naprej. Povedal je, da je kot poslanec podprl zakon o arhivih iz leta 2006, vendar pravi, da takrat naj ne bi imel dovolj strokovnih podatkov.

Darko Krajnc (SMS - Zeleni Slovenije) meni, da je treba zakon zavrniti, čeprav pričakuje, da je velik del arhivov že uničen in odtujen. "Treba je zagotoviti transparentnost in odpreti arhive," je dodal.

Tonin: Gre za ščitenje ugleda SDV-ja
Matej Tonin (NSi) je dodal, da pri zapiranju arhivov ne gre za ogrožanje varnosti posameznikov ali interesov države, temveč za ščitenje ugleda SDV-ja, za katerega se po njegovem mnenju poskuša ustvariti vtis, da je opravljal izjemno pomembno vlogo.

Andreja Škrabec (Zares) je poudarila, da vlada arhivov ne zapira, temveč jih le ureja. Komisija, ki trenutno odloča o vpogledu v arhive, je po njenem mnenju nezakonita, kar naj bi prav tako uredil novi zakon.

Pečerič: Javnost ima pravico vedeti, kaj so pomembni ljudje počeli v preteklosti
Elena Pečerič iz Stranke enakih možnosti je pojasnila, da obžaluje, da zopet govorijo o preteklosti, "ko pa smo v situaciji, ko bi morali gledati v prihodnost". Meni, da ima javnost pravico vedeti, kaj so pomembni ljudje počeli v preteklosti.

Ladislav Troha (gibanje Osveščeni prebivalci Slovenije) je pojasnil, da vprašanje arhivov sega do leta 1990, ko se je arhive uničevalo, skrivalo in "čistilo", kar naj bi bil izvorni greh problematike ukvarjanja z arhivi. Sprašuje se, zakaj ni nihče takrat tega preprečil in zakaj pozneje ni nihče za to odgovarjal. "Vemo, kdo je odgovoren. Vodstvo komunistične partije, vodstvo Udbe. Ti ljudje so še živi in zdravi. Vidimo, da se še ukvarjajo s politiko," je dejal.